Pojdi na vsebino

Izabela I. Jeruzalemska

Iz Wikipedije, proste enciklopedije
Izabela I. Jeruzalemska
Poroka Izabele I. in Konrada Montferraškega
Kraljica Jeruzalemskega kraljestva
Vladanje1190/1192 – 5 april 1205
Kronanjejanuar 1198, Akra
PredhodnikSibila Jerusalemska in Guy Lusignanski
NaslednikMarija Montferraška
Rojstvo1172
Nablus[d]
Smrt5. april 1205
Aka[d]
ZakonciHumphrey IV. Toronski
Konrad Montferraški
Henrik II. Šampanjski
Aimery Ciprski
Potomci
več...		Marija Montferraška
Alica, kraljica Cipra
Filipa Šampanjska
Sibila, kraljica Armenije
Melisenda, kneginja Antiohije
RodbinaAnžujci
OčeAmalrik I. Jeruzalemski
MatiMarija Komnena
Religijakatoliška

Izabela I. Jeruzalemska je bila od leta 1190 do svoje smrti leta 1205 kraljica Jeruzalemskega kraljestva, * 1172, Nablus, Jeruzalemsko kraljestvo, † 5. april 1205, Akra (hebrejsko Akko), Jeruzalemsko kraljestvo

Bila je hčerka kralja Amalrika I. Jeruzalemskega in njegove druge žene Marije Komnene. Njen polbrat Balduin IV. Jeruzalemski jo je zaročil s Humphreyem IV. Toronskim. Materin drugi mož Balian Ibelinski in njegov očim Raynald Châtillonski sta bila vplivna člana dveh baronskih strank. Izabelina in Humphreyeva poroka je bila v gradu Kerak jeseni 1183. Saladin, ajubidski sultan Egipta in Sirije, je med poroko začel oblegati trdnjavo, vendar ga je Balduin IV. prisilil, da se je umaknil.

Balduin IV., ki je trpel zaradi gobavosti, je za svojega sovladarja in naslednika imenoval svojega nečaka Balduina V., sina sestre Sibile, s čimer je nameraval preprečiti, da bi na prestol prišel Sibilin drugi mož Guy Lusignanski. Visoki jezuzalemski svet je odločil, naj svet zahodnoevropskih vladarjev odloča, ali naj vlada Sibila ali Izabela, če bi Balduin V. umrl pred polnoletnostjo. Prestol sta kmalu po smrti Balduina V. leta 1185 zasedla Sibila in Guy Lusignanski. Guyevi nasprotniki so želeli na prestol postaviti Izabelo in njenega moža, vendar se je Humphrey uklonil novemu vladarskemu paru.

Življenje

[uredi | uredi kodo]

Otroštvo

[uredi | uredi kodo]

Izabela je bila hčerka jeruzalemskega kralja Amalrika I. in njegove druge žene Marije Komnene.[1][2]

Amalrik je 11. julija 1174 nepričakovano umrl.[3] Dva tedna kasneje[4] je bil za njegovega naslednika kronan Balduin IV., njegov sin iz prvega zakona, ki je že dolgo trpel zaradi gobavosti.[5] Da bi zagotovili nasledstvo bolnega kralja, so njegovo sestro Sibilo novembra 1176 poročili z Viljemom Montferraškim, ki je sedem mesecev kasneje umrl.[6][7][8] Avgusta 1277 se je v Akri izkrcal Balduinov bratranec Filip I. Flandrijski[9] in predlagal, da se Sibila poroči z Viljemom Bethunskim.[10] Visoki jeruzalemski zbor je predlog zavrnil.[11]

Marija Komnena se je jeseni 1177 poročila z Balianom Ibelinskim.[12] S Sibilo se je želel poročiti njegov brat Balduin Ibelinski, vendar je visoki jeruzalemski svet namesto njega izbral Guya Lusignanskega. Po poroki za Veliko noč leta 1180 so se začeli spori med Guyevimi pristaši in nasprotniki.[13][14] Da bi zavaroval Guyev položaj, je kralj oktobra 1180 Izabelo zaročil z Humphreyem IV. Toronskim, pastorkom Raynalda Châtillonskega.[15] Izabelo so poslali k Humphreyevi materi Štefaniji, ki ji je prepovedala obiske matere in očima v Nablusu.[15]

Odnosi med Balduinom IV. in Gujem Lusignanskim so se poslabšali.[16] Balduin IV. je preklical Guyevo regentstvo in mu odrekel pravico do nasledstva. Za svojega sovladarja in naslednika je 20. novembra 1183 izbral Balduina V., Sibilinega sina iz prvega zakona.[16][17][18] Guyeva glavna pristaša Joscelin Courtenayski in Raynald Châtillonski na kronanju Balduina V. nista bila prisotna, ker sta bila na poroki Izabele in Humphreya Toronskega.[19]

Prva poroka

[uredi | uredi kodo]
A young man in a long cloth, with a woman on his right and a priest on his left
Poroka Izabele in Humphreya IV. of Toronskega

Poroka je bila v gradu Kerak[16] med obleganjem ajubidskega sultana Saladina.[20] Oblegovalci so se 3. ali 4. decembra brez boja umaknili.[21]

16. marca 1185 je Balduin IV. umrl.[22] Septembra 1186 je umrl tudi Balduin V.[23][24] Visoki jeruzalemski svet je na zboru v Jeruzalemu odločil, da je zakonita naslednica jeruzalemskega prestola Balduinova mati Sibila.[25] Sibilini nasprotniki, med katerimi sta bila tudi Rajmond III. Tripolski in Balian Ibelinski, so se zbrali v Nablusu[26] in ugotovili, da je Sibilino nasledstvo sporno, ker je bila poroka njenih staršev razveljavljena.[27] Poudarili so tudi, da je bila Izabela rojena po kronanju njenega očeta.[27] Sibilo so sredi septembra 1186 kljub protestom kronali za jeruzalemsko kraljico.[26][28] Njeni nasprotniki so na zboru v Nablusu odločili, da sta zakonita vladarja Jeruzalemskega kraljestva Izabela in Humphrey Toronski. [28]

4. julija 1187 je Saladin v bitki pri Hattinu katastrofalno porazil križarsko vojsko.[29] Izabelin mož je bil na bojišču ujet.[30] Saladin je kmalu po bitki osvojil večino jeruzalemskih mest: Tiberias kmalu po bitki, Akro 9. julija, Bejrut pred 6. avgustom in Jeruzalem 2. oktobra.[31] Tir se je pod poveljstvom Konrada Montferraškega več mesecev uspešno upiral.[32]

Za vladarja Tira se je razglasil Konrad Montferraški in poleti 1189 prepovedal Guyu Lusignanskemu vstop v mesto.[33][34] Njegovi razglasitvi je razen Guya nasprotovalo tudi več drugih križarskih poveljnikov,[35] ker je krono nasledil s poroko.[36] Guy svoje razglasitve ni preklical[37] in izkoristil odločitev Konrada Montferraškega, da se bo poročil z Izabelo.[38][39] Podprl je Konradov načrt, čeprav se je Izabela poroki upirala.[40] Izabela je pod pritiskom svoje matere nazadnje popustila,[41] ker je Marija Komnena prisegla, da je Balduin IV. osemletno Izabelo prisilil v poroko s Humphreyem Toronskim. Nadškog Pise in papežev legat Ubaldo Lanfranchi in škof Beauvaisa Filip Dreuški sta Izabelino in Humphreyevo poroko razveljavila.[40][42] Canterburski nadškof Balduin Fordski je Izabeli prepovedal poroko s Konradom s trditvijo, da bi bil zakon krvoskrunstvo.[40][42] Nadškof Balduin je 19. novembra 1190 umrl.[40][42]

Druga poroka

[uredi | uredi kodo]

Konrad in Izabela sta se poročila 24. novembra 1190.[42] Izbela je Humpfreyu vrnila Toron, ki ga je Balduin IV. priključil k Jeruzalemskemu kraljestvu.[43][44] Guy Lusignanski je zahtevo po odstopu zavrnil,[43] ker ga je večina baronov imela za zakonitega vladarja.[40] Konrad in Izabela sta se vrnila v Tir.

20. aprila 1191 se je v Akri izkrcal francoski kralj Filip II. Ko je izvedel za Konradovo zahtevo po Jeruzalemu, so Konradovi pristaši in nasprotniki prosili za pomoč angleškega kralja Riharda I.[45] Guy je na njegovo zahtevo maja 1191 privzel naziv "izvoljeni kralj Jeruzalema".[46]

Križarji so 11. julija 1181 osvojili Akro.[47] 28. julija sta se Rihard I. in Filip II. dogovorila, da lahko Guy do smrti obdrži kraljevski naslov, v Tiru, Bejrutu in Sidonu pa bo vladal Konrad. Po Guyevi smrti bosta jeruzalemska vladarja postala Konrad in Izabela ali njuni potomci.[36][48] Tri dni kasneje se je Filip odpravil domov in Rihard I. je postal vrhovni poveljnik križarjev.[49] Domorodni baroni so ostali Guyevi nasprotniki.[50] Ko se je Rihard I. aprila 1192 odločil, da se bo vrnil v Anglijo, so baroni zahtevali, da revidira svoje odločitve glede Jeruzalemskega kraljestva.[51]

Vladanje

[uredi | uredi kodo]

Izvolitev

[uredi | uredi kodo]

Rihard I. je 16. aprila 1192[52] sklical zbor, na katerem so prisotni plemiči in cerkveni prelati za kralja enoglasno izvolili Konrada Montferraškega.[51][52] Rihard je sprejel njihovo odločitev in Guyu kot odškodnino za izgubo kraljestva podelil Ciper.[51] Svojega nečaka Henrika II. Šampanjskega je poslal h Konradu, da bi mu sporočil rezultat volitev.[52][53] Henrik je štiri dni kasneje prišel v Tir in se dogovoril, da bo Izabelino in KOnradovo kronanje v Akri.[53]

Konrada sta 28. aprila 1192 v ozki ulici v Tiru zabodla neznana napadalca.[52][53] Večina virov trdi, da je napadalca poslal vodja asasinov Raid ad-Din Sinan.[54] Umirajoči Konrad je ukazal Izabeli, da lahko vrata Tira odpre samo angleškemu kralju ali novemu kralju Jeruzalemskega kraljestva.[52] Ko je Hugo III. Burgundski, zastopnik francoskega kralja v Sveti deželi, zahteval, da mu odpre mestna vrata, je njegovo zahtevo zavrnila.[55][56][52]

Tretja poroka

[uredi | uredi kodo]

Svet baronov in meščanov Tira je za novega kralja imenoval Herika Šampanjskega, nečaka angleškega in francoskega kralja.[55][57] Izabela je bila noseča.[58] Ko so baroni in meščani Henriku obljubili, da bo naslednik jeruzalemske krone njegov otrok, se je že dva dni po Konradovi smrti zaročil z Izabelo.[55][57] Poroka je bila v Akri 10. maja 1192.[57]

Izabelina in Konradova hčerka Marija Montferraška je bila rojena leta 1192. Izabela je za njo s Henrikom imela še tri hčerke:[59] Margareto (rojena 1193/1194), Alico (rojena 1196) in Filipo (rojena 1197). Henrik je umrl leta 1197 zaradi padca skozi okno.

Četrta poroka

[uredi | uredi kodo]

Izabela se je po Konradovi smrti poročila z Amalrikom Ciprskim, bratom Guya Lusignanskega. Kronanje za jeruzalemskega kralja in kraljico je bilo januarja 1198 v Akri.[60] Zakonca sta imela dve hčerki in sina. Amalrik je umrl leta 1205 zaradi zastrupitve s hrano. Štiri dni za njim je umrla tudi Izabela in kmalu za njo še sin Amalrik.

Zakonitost Izabeline ločitve so v sporu za nasledstvo Šampanje med hčerkama Alico in Filipo ter Henrikovim nečakom Teobaldom IV. poskušali izpodbiti. Zdi se, da so ločitev priznali za zakonito, ker so se Marija in njeni potomci obdržali na jeruzalemskem prestolu, Teobald pa je svoji sestrični Alico in Filipo izplačal.

Družina

[uredi | uredi kodo]

Predniki

[uredi | uredi kodo]
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
16. Geoffrey II. Gâtinajski
 
 
 
 
 
 
 
8. Fulk IV. Anžujski
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
17. Ermengarda Anžujska
 
 
 
 
 
 
 
4. Fulk V. Anžujski
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
9. Bertrada Montfortska
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
2. Amalrik Jeruzalemski
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
20. Hugo I. Rethelski
 
 
 
 
 
 
 
10. Balduin II. Jeruzalemski
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
21. Melisenda Montlhéryjska
 
 
 
 
 
 
 
5. Melisenda
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
22. Gabrijel Melitenski
 
 
 
 
 
 
 
11. Morfija Melitenska
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
1. Izabela I. Jeruzalemska
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
24. Ivan II. Komnen
 
 
 
 
 
 
 
12. Andronik Komnen
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
25. Irena Ogrska
 
 
 
 
 
 
 
6. Ivan Dukas Komnen
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
3. Marija Komnena
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 


Otroci

[uredi | uredi kodo]

V zakonu z Humphreyem IV. Toronskim ni imela otrok.[61] V zakonu s Konradom Montferraškim je imela hčerko

  • Marijo (1192-1212), naslednico jeruzalemskega prestola

V zakonu s Henrikom II. Šampanjskim je imela tri hčerke:

  • Margareto[62] (1193/1194 – pred 1205), zaročeno s Hugom Ciprskim; oba sta že v otroštvu umrla
  • Alico (1195/1196 – 1246), poročeno s Hugom I. Ciprskim, drugič z Bohemondom V. Antioškim in tretjič Raoulom Soissonskim; bila je zahtevnica za nasledstvo Šampanje
  • Filipo (okoi 1197 – 20. december 1250), poročeno z Erardom Brienne-Ramerupškim; bila je zahtevnica za nasledstvo Šampanje

V zakonu z Amalrikom Ciprskim je imela tri otroke:

  • Sibilo (oktober/november 1198 – okoli 1230 ali 1252), poročeno s kraljem Leonom I. Armenskim[63]
  • Melisendo (okolo 1200 – po 1249), poročeno z Bohemondom IV. Antioškim[64]
  • Amalrika (1201 – 2. februar 1205)[65]

Sklici

[uredi | uredi kodo]
  1. ↑ Hamilton 2000, str. 31.
  2. ↑ Barber 2012, str. 246.
  3. ↑ Hamilton 2000, str. 31-32.
  4. ↑ Hamilton 2000, str. 41-42.
  5. ↑ Barber 2012, str. 264.
  6. ↑ Hamilton 2000, str. 101, 110.
  7. ↑ Baldwin 1969, str. 593.
  8. ↑ Barber 2012, str. 267.
  9. ↑ Barber 2012, str. 268.
  10. ↑ Hamilton 2000, str. 119, 126.
  11. ↑ Hamilton 2000, str. 126.
  12. ↑ Hamilton 2000, str. 139.
  13. ↑ Hamilton 2000, str. 157.
  14. ↑ Baldwin 1969, str. 596, 598.
  15. ↑ 15,0 15,1 Hamilton 2000, str. 161.
  16. ↑ 16,0 16,1 16,2 Hamilton 2000, str. 192.
  17. ↑ Baldwin 1969, str. 600.
  18. ↑ Lambert 1997, str. 160.
  19. ↑ Hamilton 2000, str. 194.
  20. ↑ Hamilton 2000, str. 182-183, 192.
  21. ↑ Barber 2012, str. 284-285.
  22. ↑ Hamilton 2000, str. 207.
  23. ↑ Hamilton 2000, str. 216.
  24. ↑ Baldwin 1969, str. 604.
  25. ↑ Hamilton 2000, str. 218.
  26. ↑ 26,0 26,1 Hamilton 2000, str. 220.
  27. ↑ 27,0 27,1 Lambert 1997, str. 162.
  28. ↑ 28,0 28,1 Baldwin 1969, str. 605.
  29. ↑ Barber 2012, str. 303-304, 365.
  30. ↑ Barber 2012, str. 304.
  31. ↑ Barber 2012, str. 307-308, 365.
  32. ↑ Barber 2012, str. 365.
  33. ↑ Painter 1969, str. 51.
  34. ↑ Barber 2012, str. 330.
  35. ↑ Barber 2012, str. 330, 337.
  36. ↑ 36,0 36,1 Williams 1970, str. 384.
  37. ↑ Painter 1969, atr. 65-66.
  38. ↑ Barber 2012, str. 338.
  39. ↑ Runciman 1989b, str. 30.
  40. ↑ 40,0 40,1 40,2 40,3 40,4 Painter 1969, str. 66.
  41. ↑ Runciman 1989b, str. 30-31.
  42. ↑ 42,0 42,1 42,2 42,3 Runciman 1989b, str. 31.
  43. ↑ 43,0 43,1 Runciman 1989b, str. 32.
  44. ↑ Hamilton 2000, str. 161-162.
  45. ↑ Painter 1969, str. 63, 66-68.
  46. ↑ Painter 1969, str. 70.
  47. ↑ Painter 1969, str. 69.
  48. ↑ Runciman 1989b, str. 51.
  49. ↑ Barber 2012, str. 346.
  50. ↑ Barber 2012, str. 350, 352.
  51. ↑ 51,0 51,1 51,2 Williams 1970, str. 385.
  52. ↑ 52,0 52,1 52,2 52,3 52,4 52,5 Painter 1969, str. 80.
  53. ↑ 53,0 53,1 53,2 Runciman 1989b, str. 64.
  54. ↑ Williams 1970, str. 382.
  55. ↑ 55,0 55,1 55,2 Painter 1969, str. 81.
  56. ↑ Runciman 1989b, str. 65.
  57. ↑ 57,0 57,1 57,2 Runciman 1989b, str. 67.
  58. ↑ Lambert 1997, str. 163.
  59. ↑ Charles Cawley. Medieval Lands, Jerusalem.
  60. ↑ Cawley.
  61. ↑ Hamilton, Bernard (2016). "Queen Alice of Cyprus". V Boas, Adrian J. (ur.). The Crusader World. The University of Wisconsin Press. str. 225. ISBN 978-0-415-82494-1.
  62. ↑ Lignages d'Outremer, Le Vaticanus Latinus 7806, El parentado del conte de Campagna 7, str. 164.
  63. ↑ Runciman 1989b, str. 95, Appendix III: Genealogical trees, Number 1. and 4.
  64. ↑ Runciman 1989b, str. 95, Appendix III: Genealogical trees, Number 1-2.
  65. ↑ Runciman 1989b, str. 103.

Viri

[uredi | uredi kodo]
  • Baldwin, Marsall W. (1969). »The Decline and Fall of Jerusalem, 1174-1189«. V Setton, Kenneth M.; Baldwin, Marshall W. (ur.). A History of the Crusades, Volume I: The First Hundred Years. The University of Wisconsin Press. str. 590–621. ISBN 0-299-04844-6.
  • Barber, Malcolm (2012). The Crusader States. Yale University Press. ISBN 978-0-300-11312-9.
  • Dunbabin, Jean (2000). France in the Making, 843-1180. Oxford University Press. ISBN 0-19-820846-4.
  • Hamilton, Bernard (2000). The Leper King and His Heirs: Baldwin IV and the Crusader Kingdom of Jerusalem. Cambridge University Press. ISBN 978-0-521-64187-6.
  • Lambert, Sarah (1997). »Queen or Consort: Rulership and Politics in the Latin East, 1118-1228«. V Duggan, Anne J. (ur.). Queens and Queenship in Medieval Europe: Proceedings of a Conference Held at King's College London, April 1995. Boydell Press. str. 153–169. ISBN 0-85115-657-6.
  • Painter, Sidney (1969). »The Third Crusade: Richard the Lionhearted and Philip Augustus«. V Setton, Kenneth M.; Wolff, Robert Lee; Hazard, Harry (ur.). A History of the Crusades, Volume II: The Later Crusades, 1189–1311. The University of Wisconsin Press. str. 45–85. ISBN 0-299-04844-6.
  • Runciman, Steven (1989a). A History of the Crusades, Volume II: The Kingdom of Jerusalem and the Frankish East, 1100-1187. Cambridge University Press. ISBN 0-521-06163-6.
  • Runciman, Steven (1989b). A History of the Crusades, Volume III: The Kingdom of Acre and the Later Crusades. Cambridge University Press. ISBN 0-521-06163-6.
  • Treadgold, Warren (1997). A History of the Byzantine State and Society. Stanford University Press. ISBN 0-8047-2630-2.
  • Williams, Patrick A. (1970). »The Assassination of Conrad of Montferrat: Another Suspect?«. Traditio. Fordham University. 26: 381–389. ISSN 0362-1529.
  • Edbury, Peter W. (ed.) The Conquest of Jerusalem and the Third Crusade, 1998, ISBN 1-84014-676-1
  • Gilchrist, M. M. "Character-assassination: Conrad de Montferrat in English-language fiction & popular histories", Bollettino del Marchesato. Circolo Culturale I Marchesi del Monferrato, Alessandria, no. 6, Nov. 2005, pp.5–13. (external link)
  • Theodor Ilgen. Konrad, Markgraf von Montferrat, 1880
  • Nicholson, Helen J. (ed.) The Chronicle of the Third Crusade: The Itinerarium Peregrinorum et Gesta Regis Ricardi, 1997, ISBN 0-7546-0581-7
  • Usseglio, Leopoldo. I Marchesi di Monferrato in Italia ed in Oriente durante i secoli XII e XIII, 1926.
Izabela I. Jeruzalemska
Rodbina Châteaudun
Podveja Anžuvincev
Rojen: okoli 1172 Umrl: 5. april 1205
Vladarski nazivi
Predhodnik: 
Sibila
in Guy 		Kraljica Jeruzalemskega kraljestva
1190/92 - 1205
z Konradom I. (1192)
Henrikom I. (1192 - 1197)
Amalrikom II. (1197 - 1205) 		Naslednik: 
Marija
Nazivi za člane kraljevske družine
Predhodnik: 
Eschive Ibelinski 		Kraljica Cipra
1198 - 1205 		Naslednik: 
Alica Šampanjska
Pridobljeno iz »https://sl.wikipedia.org/w/index.php?title=Izabela_I._Jeruzalemska&oldid=6277993«