Ivan Merhar

Iz Wikipedije, proste enciklopedije
Jump to navigation Jump to search

Ivan Merhar, slovenski jezikoslovec, kritik in publicist, * 9. november 1874, Prigorica pri Ribnici, † 4. julij 1915, Martinščina, Goriška pokrajina.

Ivan Merhar
Portret
Rojstvo9. november 1874({{padleft:1874|4|0}}-{{padleft:11|2|0}}-{{padleft:9|2|0}})
Prigorica
Smrt4. julij 1915({{padleft:1915|4|0}}-{{padleft:7|2|0}}-{{padleft:4|2|0}}) (40 let)
Martinščina[d]
DržavljanstvoFlag of Austria-Hungary (1869-1918).svg Avstro-Ogrska
Poklicučitelj, jezikoslovec, publicist, kritik

Življenje in delo[uredi | uredi kodo]

Ivan Merhar, oče akademika Borisa Merharja, je ljudsko šolo obiskoval v Dolenji vasi, gimnazijo pa v Kočevju, kjer je leta 1895 tudi maturiral. Na dunajski Univerzi je študiral klasično filologijo in slovanske jezike. Poleg jezikoslovja je Merharja zanimala tudi etnografija in prav s tezo o Valvasorju kot etnologu je leta 1901 na Dunaju doktoriral. Oktobra 1900 je postal suplent na gimnaziji v Trstu, 1905 učitelj in 1908 profesor slovenskega jezika. Na gimnaziji je poučeval do vpoklica v Avstro-ogrsko vojsko.[1] Svoje narodnopisne prispevke in literarne kritike je objavljal v časopisu Ljubljanski zvon in goriški reviji Naši zapiski. Zlasti obširno je ocenjeval dela Ivana Cankarja. Bil je aktiven član slovenskih društev v Trstu, sodeloval v tržaški Družbi svetega Cirila in Metoda in predaval na Ljudskem odru. Padel je 4. julija 1915 pri Martinščini (sedaj ital. San Martino del Carso) kot rezervni nadporočnik avstrijske vojske.[1]

Viri[uredi | uredi kodo]

  1. 1,0 1,1 Primorski slovenski biografski leksikon. Goriška Mohorjeva družba, Gorica 1974-1994.

Izbrana bibliografija[uredi | uredi kodo]

  • Valvasor als Ethnograph : eine Charakteristik (COBISS)