Iglavci

Iz Wikipedije, proste enciklopedije
(Preusmerjeno s strani Iglavec)
Jump to navigation Jump to search
Iglavci
Fosilni razpon: Karbonrecentno
Abies koreana (szyszki).JPG
Znanstvena klasifikacija
Kraljestvo: Plantae
Deblo: Pinophyta
Razred: Pinopsida
Redovi in družine
Sinonimi
  • Coniferophyta
  • Coniferae

Iglavci ali storžnjaki (znanstveno ime Pinophyta) so najbolj obširne, po vsem svetu razširjene iglaste golosemenke.

To so bogato razvejana, pogosto smolnata drevesa, redkeje tudi grmi z večinoma olesenelim steblom (deblom) in številnimi majhnimi, iglastimi ali luskastimi listi, ki so prilagojeni na pomanjkanje vode.

Enospolni cvetovi so v različno oblikovanih storžih, ženski storži so večinoma oleseneli.

Evolucija[uredi | uredi kodo]

Prvi iglavci so v fosilnem zapisu, najdemo jih v poznem karbonskem obdobju (okoli 300 milijonov let p.n.š.) in verjetno so potomci roduCordaitese. Rastline so se prilagodile na manjše količine vode, moške spermalne celice razširjajo neodvisno od vode s pomočjo peloda. Spadajo med semenke, ker se embrio začne razvijat v semenu.

Iglavci se ena izmed taksonomskih skupin, ki so preživele Permsko-triasno izumrtje.

Morfologija[uredi | uredi kodo]

Vsi živi iglavci so lesnate rastline, najpogostejša so drevesa, ki imajo ravno deblo in stranske veje. Veliko iglavcev izloča izrazito dišečo smolo za zaščito pred žuželkami, okužbami in glivičnimi okužbami ran (Fosilne smole otrdijo v oranžno barvo in se imenujejo jantar). Velikost zrelih iglavcev se giblje od manj kot en meter pa do več kot 100 metrov. Iglavci lahko dosežejo velike velikosti in precejšnji premer debla. Najvišji je v Coast Redwood (Sequoia sempervirens), z višino 115,55 metrov. Največji je Sequoia Giant (Sequoiadendron giganteum), s prostornino 1486,9 kubičnih metrov, najdebelejši ali drevo z največjim premerom debla je Montezuma Cypress (Taxodium mucronatum)z 11,42 metra v premeru. Najstarejši pa je Great Basin Bristlecone Pine (Pinus longaeva), ki šteje 4.700 let.

Zunanje povezave[uredi | uredi kodo]