Idrijska čipka
Klekljanje idrijske čipke | |
 | |
Idrijska čipka | |
  Zemljevid Slovenije | |
| Lega | Idrijsko-Cerkljansko, del Tolminskega in Trnovske planote. Občina Idrija |
|---|---|
| Koordinati | 46°0′4.74″N 14°1′19.59″E / 46.0013167°N 14.0221083°E |
| Uprava | Mestni muzej Idrija, Slovenski etnografski muzej, koordinator varstva nesnovne kulturne dediščine |
| RKD št. | 2-00028 [1] |
| Pomembni datumi | |
| Vpis v register | 8. avgust 2013 |
| Razglasitev ŽMDP | 16. marec 2016 |
| Idrijske čipke | |
|---|---|
| Država | Slovenija |
| Področja | Tradicionalna obrt |
| Referenca | 01378 |
| Regija | Evropa in Severna Amerika |
| Zgodovina | |
| Vpis | 2018 (13. zasedanje) |
 | |
Idrijska čipka je zvrst klekljane čipke čipka, ki jo že stoletja izdelujejo v Idriji, in je pomemben del slovenske kulturne dediščine. Svoje ime je dobila po mestu Idrija, glavnem in najstarejšem slovenskem čipkarskem središču, kjer že od leta 1876 neprekinjeno deluje tudi znamenita idrijska čipkarska šola. Idrijska čipka je z vpisom v register geografskih označb pri Uradu RS za intelektualno lastnino v Ljubljani (10. avgust 2000) zaščitena z geografsko označbo.[2][3][4]
Idrijsko čipko zaznamuje določen repertoar čipkarskih tehnik, ki se je z leti dopolnjeval in plemenitil, zanjo pa so značilni tudi vzorci, poimenovani z ljudskimi imeni kot npr. »srčkovke«, »potonke«, »zibke«,…Najznačilnejša tehnika idrijske čipke je t. i. »ris« - trak, ki se tradicionalno izdeluje s šestimi do osmimi pari klekljev. Ločimo široki ris, ki prevladuje v času Avstro-Ogrske monarhije in ozki ris (imenovan tudi »idrijski« ris), ki se pod italijanskim vplivom razvije v obdobju po prvi svetovni vojni.[5]
Zgodovina
[uredi | uredi kodo]
17.-20. stoletje
[uredi | uredi kodo]Idrijske čipke so bile že od začetka precej grobe in so bile namenjene predvsem srednjemu sloju. Čipkarstvo se je začelo proti koncu 17. stoletja, ko so delavci začeli zgubljati delo v rudniku. Idrijske čipke so po svetu postale znane leta 1875, ko je Franc Lapajne ustanovil podjetje in trgovino čipk ter le-te pričel uspešno izvažati po celotni Evropi ter Ameriki. Leta 1876 so klekljarice pod vodstvom Ivanke Ferjančič odprle čipkarsko šolo.
Prodaja čipk je do propada Avstro-Ogrske zelo uspevala, saj so idrijske klekljarice dobivale veliko priznanj, tudi mednarodnih. Med 1. svetovno vojno je prodaja zelo upadla. Ko je po vojni Idrijo zasegla Italija, se je morala prilagoditi tudi idrijska čipka. Glavni problem je bil, ker so se morali preusmeriti na popolnoma nova tržišča, saj so prej prodajali predvsem v območje Nemčije, nato pa so morali glavno tržišče iskati v Italiji. Po 2. svetovni vojni je prodaja čipk zaradi propada rudnika zmeraj bolj upadala. Na žalost je bila ukinjena tudi poklicna čipkarska šola v Idriji.
Čipke danes
[uredi | uredi kodo]Danes se čipke prodajajo predvsem zaradi turizma, v Idriji se pa vsako poletje odvija Festival idrijske čipke.[6] Klekljajo predvsem mlajša dekleta, ki hodijo v Čipkarsko šolo večinoma zaradi hobija ter upokojenke. Društvo klekljaric idrijske čipke od leta 2003 dalje skrbi za stalno izobraževanje svojih članic (teh je trenutno okrog 130) in vsako leto organizira razstave čipk. Na mednarodni ravni je poznano predvsem po uspešni spletni akciji, ki od leta 2020 poteka pred Veliko nočjo in Božičem.
Kot zanimivost velja omeniti, da kar nekaj potomk Franca Lapajneta poskuša ohraniti družinsko tradicijo ter tradicijo Idrijskih čipk nasploh, npr. Darja Lapajne, Vanda Lapajne,...
V zadnjem času je v čipkarstvu v sodelovanju z NTF Univerze v Ljubljani[7] opaziti napredek v smeri sodobne in avtorske idrijske čipke.
Izdelava
[uredi | uredi kodo]Klekljarice ustvarjajo čipke s pomočjo vzorcev za klekljanje (na njih je s svinčnikom narisana oblika čipke), ki jih namestijo na bulo oz. blazino za klekljanje (valjast predmet, na katerega vstavljajo čipke in je po navadi postavljen v nizko košarico). Kleklja se s pomočjo klekljev, na katere je navit sukanec. Za klekljanje so potrebni še bucike, škarjice in kvačka.
Viri in sklici
[uredi | uredi kodo]- ↑ »Seznam registriranih enot nesnovne kulturne dediščine«. Register nesnovne kulturne dediščine, Ministrstvo za kulturo Republike Slovenije. 2013.
- ↑ »Uradni list - Vsebina Uradnega lista«. www.uradni-list.si. Pridobljeno 10. januarja 2023.
- ↑ »Uradni list - Vsebina Uradnega lista«. www.uradni-list.si. Pridobljeno 10. januarja 2023.
- ↑ »Geografska označba Idrijska čipka«. www.lacepatterns.link. Pridobljeno 10. januarja 2023.
- ↑ »idrijska čipka«. Tina Koder. Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 19. oktobra 2013. Pridobljeno 23. novembra 2009.
- ↑ »Festival idrijske čipke«. Idrija Turizem. Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 8. marca 2013. Pridobljeno 4. decembra 2008.
- ↑ »Tina Koder objave«. Tina Koder. Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 20. januarja 2010. Pridobljeno 23. novembra 2009.
- »Opis enote žive kulturne dediščine« (PDF). Pridobljeno 15. novembra 2018.
Zunanje povezave
[uredi | uredi kodo]