Humoralna medicina

Humoralna medicina je bila vodilna smer starogrške medicine, ki je temeljila na konceptu, da je posameznikovo zdravje odvisno od pravilnega razmerje štirih telesnih sokov: krvi, sluzi (flegme), rumenega žolča in črnega žolča. Po njihovem prepričanju kakovostne in količinske spremembe telesnih sokov vodijo v bolezen. V zahodni medicini je veljala za najpomembnejšo medicinsko smer več kot 2.000 let, dokler njenih konceptov niso spodkopala odkritja celične patologije in kemije.

Zgodovina

Koncept štirih telesnih sokov naj bi imel svoje korenine v medicini starega Egipta in Mezopotamije, sistematizacijo v humoralno medicino pa so vnesli šele starogrški misleci okoli leta 400 pr. n. št., ki so koncept štirih telesnih sokov povezali s štirimi elementi: zemljo, ognjem, vodo in zrakom (zemlja naj bi prevladovala kot element črnega žolča, ogenj v rumenem žolču, voda v sluzi ter zrak v krvi). Običajno se ideja štirih telesnih sokov pripisuje Hipokratu.

Poleg štirih zemeljskih elementov so telesne sokove povezovali tudi z letnimi časi, določenimi deli telesa, kjer naj bi se tvorili, ter s človeškimi značaji (temperamenti), kar prikazuje spodnja preglednica:

Telesni sok (humor)	Letni čas	Element	Organ	Lastnosti	Značajski tip	Značajske značilnosti
Kri	pomlad	zrak	jetra	toplota in vlažnost	sangvinik	srčen, upanja poln, ljubezniv
Rumeni žolč	poletje	ogenj	žolčnik	toplota in suhost	kolerik	razburljiv, zlovoljen
Črni žolč	jesen	zemlja	vranica	mraz in suhost	melanholik	malodušen, nespečen, razdražljiv
Sluz (flegma)	zima	voda	možgani/pljuča	mraz in vlažnost	flegmatik	umirjen, nečustven