Hiviti

Iz Wikipedije, proste enciklopedije
Jump to navigation Jump to search

Hiviti ali Hivejci[1] (hebrejsko חוים, Hivim) so bili eno od ljudstev potomcev Hamovega sina Kanaana.[1] Njihova identiteta je še vedno predmet razprav, ker razen podatka iz Svetega pisma, da so živeli v Kanaanu, o njih ni nobenega drugega podatka.[2]

Etimologija[uredi | uredi kodo]

E. C. Hostetter je predpostavil, da njihovo ime izhaja iz izraza stanovalec v šotoru. Izraz je soroden hebrejski besedi hawwah (חוה), ki pomeni "šotorišče". Njegov predlog ni soglasno sprejet.[2]

Hiviti niso omenjeni na nobenem egipčanskem ali mezopotamskem napisu. S svetopisemskimi Hiviti bi lahko bili povezani Hiyawa na luvijsko-feničanskem dvojezičnem napisu.[3]

Lokacija[uredi | uredi kodo]

Po Jozuetu so Hiviti živeli v hribovitih predelih Libanona od Lebo Hamata (Sodniki 3:3) do Hermona (Jozue 11:3). V Mazoretskem besedilu hebrejske Biblije so omenjeni tudi bolj proti jugu v mestih Gibeon, Kefra, Beerot in Kiriat-Jearim (Jozue 9:17). Po Septuaginti naj bi bila omenjena štiri mesta naseljena s Horiti, kar morda kaže na pravopisno napako v Mazoretskem besedilu.[4]

Mazoretsko besedilo Jozue 11:3 opisuje Hivite kot ljudstvo »pod Hermonom v deželi Mizpeh«. Septuaginta na tem mestu omenja Hetite, kar kaže, da je zapis v enem od obeh besedil napačen.[4]

Po Mazoretskem besedilu so v 2. Samuelovi knjigi 24:7 Hiviti omenjeni »neposredno za tirsko trdnjavo«, kjer so v Septuaginti ponovno omenjeni Hetiti.[4]

Omembe v hebrejski Bibliji[uredi | uredi kodo]

V hebrejski Bibliji so Hiviti pogosto omenjeni med prebivalci Kanaana, obljubljenega Abrahamovim potomcem.[5] Mazoretsko besedilo omenja, da je bila ena od Ezavovih žena »Oholibama, hčerka Anah, hčerke Zibeona Hivita«, ki je omenjena tudi kot »ena od hčera Kanaana«. Podatki v Septuaginti in Genezi 36:20 kažejo, da je bil Zibeon Horit in ne Hivit.[4]

Juzuetova knjiga trdi, da so bili Hiviti ena od sedem skupin, živečih v Kanaanu, ko so Izraelci pod Jozuetom začeli osvajati obljubljeno deželo (Jozue 3:10). Med pokončanimi ljudstvi naj bi bili »Kanaanci, Hetejci, Hivejci, Perizejci, Girgašejci, Amorejci in Jebusejci« (Jozue 3:10). Za Hivite iz Gibeona so Izrealci sklenili, »naj ostanejo pri življenju, da bodo sekali drva in celo občino oskrbovalo z vodo« (Jozue 9:21).

Biblija omenja, da so bila na Davidovem popisu prebivalstva tudi hivitska mesta (2 Samuel 24:1-7). Med Salomonovim vladanjem so Hiviti opisani kot del suženjskih delavcev za njegove številne gradbene projekte (1 Kralji 9:20-21, 2 Kroniška 8:7-8).

Kdaj in kako so Hiviti še pred koncem Izraelskega kraljestva prenehali obstajati kot samostojna etnična skupina, še vedno ni jasno.

Sklici[uredi | uredi kodo]

  1. 1,0 1,1 1 Mojzes 10:17. Biblija.net.
  2. 2,0 2,1 John Day (2007): Gibeon and the Gibeonites in the Old Testament v Robert Rezetko, Timothy Henry Lim, W. Brian Aucker: Reflection and Refraction: Studies in Biblical Historiography in Honour of A. Graeme Auld, BRILL, ISBN 90-04-14512-5, str. 116.
  3. Trevor Bryce: The World of the Neo-Hittite Kingdoms: A Political and Military history, Oxford University Press 2012, str. 65.
  4. 4,0 4,1 4,2 4,3 Robert North: The Hivites, Biblica 54 (1, 1973): 56.
  5. Geneza 10:15; Eksodus 3:8, 3:17, 13:5, 23:23, 33:2, 34:11; Številke 13:29; Devteronomij 7:1, 20:17; Jozue 3:10, 9:1, 11:3, 12:8 24:11; Sodniki 3:5; 1 Kralji 9:20; 1 Kroniška 1:13; 2 Kroniška 8:7; Ezra 9:1.