Kadenca orožja

Kadenca orožja (ang. rate of fire) je podatek, koliko strelov lahko orožje sproži v eni minuti.

Gre za tehnični parameter, ki se razlikuje med posameznimi vrstami orožja in poudarja razliko med teoretično ter praktično kadenco.

Navajanje kadence orožja

Kadenca orožja se pogosto navaja z oznako strelov na minuto (ang. rpm - rounds per minute) in se uporablja predvsem pri avtomatskem in polavtomatskem orožju.

Ameriški večcevni Gatlingov (rotirajoči) top M61 Vulcan, ki ga proizvaja General Dynamics, je znan po svoji veliki največji kadenci, med 4000 in 6000 izstrelkov na minuto

Vrste kadence

Teoretična kadenca je najvišja možna hitrost streljanja, ki jo orožje lahko doseže samo v idealnih pogojih. Teoretična kadenca torej ne upošteva menjave nabojnikov, segrevanja cevi, zastojev ipd.

Praktična kadenca pomeni realno hitrost streljanja pri uporabi orožja in upošteva menjavo nabojnikov, segrevanje cevi in čas ohlajanja, zastoje, natančnost merjenja in omejitve strelca.

Primeri navajanja kadence

Avtomatska puška (primer)

Teoretična kadenca: 600–700 strelov/min
Praktična kadenca: 100–150 strelov/min

Mitraljez (primer)
Teoretična kadenca: 1.200 strelov/min
Praktična kadenca: 250–300 strelov/min

Polavtomatska pištola
Kadenca je odvisna od strelca; običajno 40–60 strelov/min

Vzdrževana ali velika hitrost ognja

Hitrost ognja, bodisi vzdrževana ali velika, se lahko šteje za absolutno največjo hitrost streljanja orožja. Pojem vzdrževana hitrost se nanaša na nenehno streljanje iz popolnoma avtomatskega orožja, medtem ko je velika hitrost streljanja omejena na polavtomatsko ali ročno upravljano strelno orožje. Vzdrževano streljanje in velika hitrost streljanja sta običajno rezervirana samo za obrambo na kratki razdalji pred zasedami ali pri napadih v valovih, vendar se v spopadih pogosteje uporablja rafalno streljanje. Takšne situacije namreč nujno pomenijo kompromis med kontrolo orožja, porabo streliva in celo natančnostjo, v korist samega obsega ognja. Tovrstne hitrosti uporabe spravljajo orožje in strelce do njihovih skrajnih fizičnih meja in jih zato ni mogoče vzdrževati dlje časa.

Tehnične omejitve

Glavna omejitev pri višjih hitrostih streljanja izhaja iz problema toplote oz. segrevanja. Tudi ročno upravljana puška namreč generira toploto, ko izstrelek zapusti cev. Mitraljez se npr. segreje tako hitro, da je treba sprejeti ukrepe za preprečevanje pregrevanja. Rešitve vključujejo izdelavo težje cevi, ki se segreva počasneje, hitro zamenjavo cevi s strani posadke ali uporabo napeljave vode okoli cevi, zaradi hlajenja orožja. Usposobljena posadka sodobnega mitraljeza bo vedno imela vsaj eno rezervno cev za svoje orožje, ki jo lahko zamenja v nekaj sekundah. Težave s pregrevanjem se lahko v praksi manifestirajo kot nenamerno izstreljevanje streliva (t.i. »cooking off«) ali, kar je v boju veliko huje, kot zatajitev orožja pri streljanju ali celo kot eksplozija orožja.

Kadenca pri gatlingovih in sodobnih avtomatskih topovih

Večcevni Gatlingovi topovi in sodobni avtomatski topovi dosegajo drugačno kadenco kot klasično avtomatsko ali polavtomatsko orožje, predvsem zaradi drugačnega načina delovanja, hlajenja in razporeditve mehanskih obremenitev. Gatlingovi topovi uporabljajo več cevi, ki pri delovanju rotirajo, kar prinaša več prednosti: vsaka cev sproži le en del strelov, zato se cevi manj segrevajo, manj obrabljajo, uporabljajo se lahko tanjše stene cevi. Medtem, ko ena cev strelja, se druge hladijo in so pripravljene za naslednji strel. Pogon je lahko ročni, kot je bil pri zgodovinskem Gatlingovem topu iz 19. stoletja, ali zunanji npr. električni, kot pri večcevnem topu M61 Vulcan.
Sodobni avtomatski topovi (kalibra 20–40 mm), uporabljajo plinski odvod, recoilni učinek ali zunanji pogon, vendar imajo samo eno cev. Ta se hitreje segreje, zato je že zaradi tega kadenca omejena. Mehanizem namreč mora po vsakem strelu odpreti zaklep, izvreči tulec, vstaviti nov naboj in zaklep zapreti. Tovrstni topovi imajo kadenco 200 - 800 strelov/min (odvisno od modela).

Viri

• Aniol, Joel Martin (2013). Das Kompendium des WaffG, AWaffV, WaffRNeuRegG, KrWaffKontrG, BeschussG, WaffKostV, BfErbwRL, sowie Fragen und Antworten als Prüfungsvorbereitung für die Waffensachkunde (v nemščini). EFDW.