Hipertoničnost

Iz Wikipedije, proste enciklopedije
Jump to navigation Jump to search
Turgorski tlak na rastlinsko celico.

Hipertoničnost je pojav, pri katerem je v raztopini koncentracija delcev, ki ne morejo prehajati preko selektivno prepustne membrane, višja kot v raztopini, ki je na drugi strani te membrane.[1]

Če je celica v hipertoničnem okolju (koncentracija zunaj celice je večja kot koncentracija znotraj nje), se bo iz nje izločala voda, dokler se ne vzpostavi ravnovesje. To poteka, dokler se koncentraciji ne izenačita oziroma se celica posuši. Pri rastlinskih celicah, ki izgubljajo vodo oziroma citoplazmo zaradi hipertoničnega okolja, ta pojav imenujemo plazmoliza. Obraten proces je hipertonična deplazmoliza; gre za pojav, ko je notranjost celice hipertonična in celica zato skozi membrano vsrkava vodo, dokler se koncentracije ne izenači, ali pa celica prej poči.

Glej tudi[uredi | uredi kodo]

Viri[uredi | uredi kodo]

  1. "Medicinski e-slovar". Pridobljeno dne 28. junij 2012.