Hišni molj

Iz Wikipedije, proste enciklopedije
Jump to navigation Jump to search
Hišni molj
Tineola.bisselliella.7218.jpg
Znanstvena klasifikacija
Kraljestvo: Animalia (živali)
Deblo: Arthropoda (členonožci)
Razred: Insecta (žuželke)
Red: Lepidoptera (metulji)
Družina: Tineidae (pravi molji)
Rod: Tineola
Vrsta: T. bisselliella
Znanstveno ime
Tineola bisselliella
(Hummel, 1823)
Sinonimi
  • Tineola biselliella[1]
  • T. destructor Stephens 1834
  • T. furciferella Zagulajev 1954
  • T. lanariella Clemens 1859
  • T. crinella Sodoffsky 1830
  • T. flavifrontella Thunberg 1794[2]

Hišni molj oz. suknarski molj (znanstveno ime Tineola bisselliella) je nočni metulj iz družine pravih moljev (Tineidae), znan kot škodljivec, čigar gosenice se prehranjujejo z organskimi vlakni oblačil in preprog, pa tudi s spravljenimi živili v človekovih bivališčih. Živi po vsem svetu.

Podobno kot pri drugih vrstah moljev so problematične gosenice, ki se prehranjujejo z organskimi snovmi, odrasle živali pa imajo zakrnel rilček.[3] So zlate barve s satenastim leskom in rdečkasto zlatimi šopi dlak na glavi, čez krila merijo okrog 1 cm (9–14 mm). Gosenice so svetleče belkaste barve s temno glavo, dolge 12 mm.[1]

Gosenica v preprogi

Odrasla samica živi nekaj tednov in v tem času običajno izleže 40 do 100 jajčec, posamič ali v skupinah do 25. Letno se izmenjata dve generaciji, pri čemer je trajanje razvoja močno odvisno od temperature okolja. Gosenice se v naravi prehranjujejo s pelodom, dlako, peresi in odmrlim organskim materialom, v človekovih bivališčih pa napadajo vsa živalska vlakna in izdelke iz njih, kot so spravljena volna, obleke, preproge, klobučevina ipd. Tako odrasle živali kot ličinke se izogibajo svetlobi, zato se zadržujejo v skritih kotičkih, kjer je izbruh škodljivca težko zaznati.[1] Ličinke so sposobne prebavljati keratin v vlaknih živalskega izvora; izdelke iz rastlinskih (npr. bombaža) ali sintetičnih vlaken lahko poselijo in obgrizejo, vendar lahko v njih preživijo le, če so mešana z živalskimi ali umazana s hrano, znojem ali urinom. Njihovo prisotnost izdajajo preglodane luknjice v predmetih, svilene niti, ki jih spletejo okrog mesta prehranjevanja, ter izločki.[4]

Odrasli so razmeroma dobri letalci, sposobni razširjanja na daljše razdalje. Za privabljanje spolnih partnerjev uporabljajo feromone, pa tudi nizkofrekvenčni zvok.[1]

Odganjanje in zatiranje[uredi | uredi kodo]

Gosenice lahko naredijo veliko škode na spravljenih tekstilnih izdelkih, kar je še posebej problematično v muzejih, kjer hranijo dragocene predmete kulturne dediščine. V preteklosti so hišne molje odganjali s kroglicami proti moljem, ki vsebujejo hlapne snovi, kot je naftalen, kar pa se dandanes opušča zaradi škodljivih učinkov teh snovi na zdravje. Nadomeščajo jih druge snovi, kot so prebavni strupi, s katerimi premažejo predmete, in kontaktni strupi (DDT) na dostopnih točkah.[5] Osnovnejši ukrep je občasno čiščenje spravljenih oblačil, ob hujših izbruhih pa se uporablja tudi fumigacija.

Sklici in opombe[uredi | uredi kodo]

  1. 1,0 1,1 1,2 1,3 Robinson, William H. (2005). Urban insects and arachnids. Cambridge University Press. str. 342. ISBN 9781139443470.
  2. "Tineola bisselliella (Hummel 1823)". Fauna Europaea. Pridobljeno dne 26.9.2015.
  3. Verovnik, Rudi (2003). "Metulji". V Sket, Boris s sod. (ur.). Živalstvo Slovenije. Ljubljana: Tehniška založba Slovenije. str. 440–457. COBISS 123099392. ISBN 86-365-0410-4.
  4. "Webbing Clothes Moth" (PDF). MuseumPests.net. Integrated Pest Management Working Group. 21.6.2010. Pridobljeno dne 26.9.2015.
  5. Motnikar, Ana (1996). "Varovanje tekstilnih izdelkov pri razstavljanju" (PDF). Etnolog. Vol. 6. str. 399–410.

Zunanje povezave[uredi | uredi kodo]