Ogled vira Henrik I. Krški

{{Infopolje Oseba}}
'''Henrik''' († [[3. oktober]] [[1174]]) je bil kot Henrik I.  za [[škof]]a v [[Krška škofija|Krški škofiji]] postavljen s strani metropolitanske knezoškofije  [[Nadškofija Salzburg|Salzburg]]. Njegov teritorij je zajemal takratno [[Vojvodina Koroška|Vojdovino Koroško]], ki v grobem ustreza ozemlju današnje [[Koroška (zvezna dežela)|Koroške]].

Henrik je bil [[opat]] v Benediktinskem samostanu sv. Petra v Salzburgu. Za krškega škofa ga je imenoval leta 1167 nadškof  [[Konrad II. Babenberški|Konrad II.]], ki ga je leta 1168 v [[Breže (Koroška)|Brežah]] tudi posvetil. Njegovo poreklo ni znano. 
Vladanje škofa Henrika je padlo v čas razkola med papežem in cesarjem ([[investiturni boj]]). Oglejski patriarh [[Ulrik (oglejski patriarh)|Ulrik]] je poskusil pridobiti salzburškega nadškofa v proti-cesarsko zavezništvo. Vendar pa je ta v soglasju s krškim škofom poslal sporočilo, da je bil ravno takrat cesar nagnjen k spravi s papežem [[Papež Aleksander III.|Aleksandrom III.]]. Nadškof Konrad je umrl leta 1168 in njegov naslednik [[Adalbert III. Češki|Adalbert Češki]] je bil tudi zagovornik papeža. 1169 je bil Henrik soposvečevalec nadškofa Adalberta.

Leta 1170 je bil rimsko-nemški cesar [[Friderik I. Barbarossa|Friderik I.]] v  Brežah in se je tudi srečal s škofom Henrikom, da bi ga pritegnil na svojo stran. V ta namen je podelil krški škofiji pomembno darilno listino za rudnike, ki so bili predtem rezervirani za salzburške nadškofijo. Ker je salzburški nadškof svoje insignije v letu 1169 prepustil cesarju, je bil cesar formalno pristojen za to daritev. Ta kratkoročni status Krke se je končal s koncem razkola pod Henrikovim naslednikom. 1172 je papež imenoval Henrika za generalnega vikarja v Salzburgu. Leta 1176 je vsem prelatom salzburške nadškofije ukazal pokorščino nadškofu Adalbertu in zagrozil s prekletstvom tistim, ki bi se ne izognili cesarjevim glasnikom.

Škof Henrik je med letoma 1170 in 1173 (natančen datum ni znan) ustanovil [[Kartuzija Jurklošter|Kartuzijanski samostan Jurklošter]] in sicer na ozemlju t. i. marke, ki ga je krška škofija pridobila po ukinitvi samostana, ta pa od svoje ustanoviteljice in zaščitnice Svete Eme Krške. Henrik je del te posesti - grad in gospostvo [[Grad Lemberg (Lengenburg)|Lemberg]] podelil v fevd [[Gebhard II. Žovneški|Gebhardu II. Žovneškemu]], ki se je občasno tudi imenoval po tem gradu.

Henrik je bival v poletnih mesecih večinoma v letni rezidenci krških škofov na prelazu Blatnica (nem. Flattnitz) in zgradil lokalno cerkev posvečeni Janezu Krstniku. Škof Henrik je nadaljeval z dograjevanjem [[Bazilika v Krki, Avstrija|Bazilike v Krki]] (katedrale) in dočakal izgradnjo kripte s stotimi stebri, kamor je dal leta 1174 prekopati ostanke  [[Sveta Ema Krška|Svete Eme Krške]] iz bližnjega benediktinskega samostana.

Na zasedanju cesarskega dvora v Regensburgu leta 1174 je briksenški škof Richer s soglasjem krškega škofa Henrika I. odstavil Adalberta in za novega nadškofa imenoval [[prošt]]a Henrika I. v samostanu Berchtesgaden. Nadškof Adalbert pa je potem oba škofa izobčil. Kmalu po izobčenju je škof Henrik I. [[3. oktobra]] [[1174]] umrl. Administratorji samostana Sv. Petra niso smeli za svojega sobrata opraviti maše zadušnice in so se na nadškofa obrnili s prošnjo, da umrlemu odpusti in mu podeli odvezo.

V Krški škofiji umrlega Henrika nasledi novi škof [[Roman II. Lipniški]].

== Viri ==
* Jakob Obersteiner: ''Die Bischöfe von Gurk. 1072–1822''. Verlag des Geschichtsvereines für Kärnten, Klagenfurt 1969, (''Aus Forschung und Kunst'' 5, {{ISSN|0067-0642}}), S. 45–53.

== Glej tudi ==

* [[Seznam rimskokatoliških škofov Celovca]]

{{DEFAULTSORT:Henrik I. Krški}}
[[Kategorija:Umrli leta 1174]]
[[Kategorija:Rimskokatoliški škofje Krke]]
[[Kategorija:Neznano leto rojstva]]