Pojdi na vsebino

Harlekinska stenica

Iz Wikipedije, proste enciklopedije
Harlekinska stenica

Znanstvena klasifikacija
Kraljestvo: Animalia (živali)
Deblo: Arthropoda (členonožci)
Razred: Insecta (žuželke)
Red: Hemiptera (enakokrilci)
Naddružina: Pentatomoidea
Družina: Pentatomidae (ščitaste stenice)
Rod: Murgantia
Vrsta: M. histrionica
Znanstveno ime
Murgantia histrionica
(Hahn, 1834)

Harlekinska stenica (znanstveno ime Murgantia histrionica) je vrsta stenice iz družine ščitastih stenic, izvorno razširjena v Srednji Ameriki, ki se zadnjih 150 let širi po Severni Ameriki in ponekod predstavlja škodljivca v pridelavi križnic, kot sta zelje in brokoli.[1][2]

Ime je dobila po pisanem vzorcu obarvanosti hrbta z živooranžnimi in belimi lisami na črni podlagi. Odrasli dosežejo približno 8–11,5 mm v dolžino. Nimfe so podobno obarvane, a manjše in bolj okrogle od odraslih, ki imajo značilno ščitasto obliko.[2] Po parjenju samica odloži do 150 jajčec v skupkih po 12 na spodnjo stran listov gostiteljskih rastlin, iz katerih se po nekaj dneh do enega meseca izležejo nimfe. Te se do preobrazbe v odraslo žival petkrat levijo, razvoj traja približno mesec in pol (odvisno od pogojev).[1][3]

Ekologija in razširjenost

[uredi | uredi kodo]
Nimfe

V južnejših delih območja razširjenosti se razvije pet rodov letno, na skrajnem severu pa le en. Zimo zmernih predelov preživijo odrasli v mirovanju, skriti v ostankih poljščin, na robovih njiv ali v okoliški vegetaciji in se naslednjo pomlad spet pričnejo razmnoževati. Severneje od 40º s z. š. so zime že premrzle za preživetje.[3] Vrsto so prvič zabeležili v Združenih državah Amerike leta 1864, kmalu po tem pa je postala najpomembnejši žuželčji škodljivec v pridelavi križnic, ki je lahko povsem uničila pridelek. Prehranjuje se lahko na več kot 50 vrstah gostiteljskih rastlin (ne le križnic), škodo pa povzroča s sesanjem zelja, brokolija, brstičnega ohrovta, ohrovta, gorjušice, repe, cvetače idr. Napadene mlade rastline ovenijo, na večjih pa stenice povzročajo deformacije s prebadanjem in jih popackajo s svojimi izločki, kar zmanjša vrednost pridelka. Ekonomski pomen se je zmanjšal po uvedbi sintetičnih insekticidov po drugi svetovni vojni, še vedno pa se lahko močno namnožijo, če pridelovalci kakšno leto opustijo škropljenje.[1][3]

Sklici

[uredi | uredi kodo]
  1. 1,0 1,1 1,2 Schaefer, Carl W.; Panizzi, Antônio R., ur. (2000). Heteroptera of economic importance. Boca Raton: CRC Press. str. 454–455. ISBN 0-8493-0695-7. LCCN 00-036080.
  2. 2,0 2,1 Bryant, Peter J. »Harlequin bug«. Natural History of Orange County, California. Univerza Kalifornije, Irvine. Pridobljeno 28. novembra 2020.
  3. 3,0 3,1 3,2 Kok, Loke T. (2008). »Crucifer pests and their management«. V Capinera, John L. (ur.). Encyclopedia of Entomology (2. izd.). Springer. str. 1119. ISBN 978-1-4020-6242-1.

Zunanje povezave

[uredi | uredi kodo]