Hanksit

Iz Wikipedije, proste enciklopedije
Jump to navigation Jump to search
Hanksit
Kristal hanksita iz Searles Lakea
Splošno
KategorijaVI. razred: Sulfatni minerali
Kemijska formulaNa22K(SO4)9(CO3)2Cl
Strunzova klasifikacija07.BD.30
Klasifikacija DANA32.03.01.01
Kristalna simetrijaheksagonalna dipiramidna 6/m
Osnovna celicaa = 10,465(21) Å, c = 21,191(43) Å; Z = 2
Lastnosti
Barvabrezbarven do bledo rumen, zaradi vključkov gline lahko tudi sivkasto zelen
Kristalni habitkratki prizmatični do ploščati šestrobi kristali
Kristalni sistemheksagonalni
Razkolnostdobra po {0001}
Lomneraven
Žilavostkrhek
Trdota3 - 3,5
Sijajsteklast do moten
Barva črtebela
Prozornostprozoren do prosojen
Specifična teža2,562
Optične lastnostienoosen (-)
Lomni količniknω = 1,481
nε = 1,461
Dvolomnostδ = 0,020
Ultravijolična fluorescencav dolgovalovni svetlobi bledo rumena
Topnostdobro topen v vodi
Okusslan
Sklici[1][2][3]

Hanksit je natrijev kalijev sulfatni mineral s formulo Na22K(SO4)9CO3)2Cl. Je edini mineral, ki poleg sulfatne skupine vsebuje tudi karbonatno skupino.

Nahajališča[uredi | uredi kodo]

Mineral je bil prvič opisan leta 1888 na nahajališču Searles Lake, Kalifornija. Ime je dobil po ameriškem geologu Henryju Garberju Hanksu (1826–1907).[2][3]

Njegova najpogostejša nahajališča so evaporitni depoziti (Searles Lake, Soda Lake, Mono Lake in Dolina smrti, vsi v Kaliforniji, ZDA). Njegovi kristali so veliki, vendar enostavni. Spremljajoči minerali v Searles Lake so halit, boraks, trona in aftitalit.[1]

Fizikalne lastnosti[uredi | uredi kodo]

Hanksit je lahko brezbarven, bel, siv, zele ali rumen, prozoren ali prosojen. Njegova trdota je 3 do 3,5, specifična teža pa približno 2,5, kar je malo pod povprečjem. Je slanega okusa in v ultravijolični svetlobi včasih bledo rumeno fluorescira. Njehov najpogostejši habit so šestrobe prizme ali ploščice s piramidastimi zaključki. Črta je bela. Včasih vsebuje vključke gline, okoli katere se je kristal razvil.

Sklici[uredi | uredi kodo]