Hamurabi I. Jamhadski

Iz Wikipedije, proste enciklopedije
Jump to navigation Jump to search
Hamurabi I. Jamhadski
Veliki kralj Jamhada
Vladanjeok. 1764 pr. n. št. – ok. 1750 pr. n. št. (srednja kronologija)
PredhodnikJarim-Lim I.
NaslednikAba-El I.
Veliki kralj Jamhada
Rojstvo18. stoletje pr. n. št.
Smrtokoli 1750 pr. n. št.
OtrociAba-El I.
Jarim Lim Alalaški
Nakuse
princesa Tateja[1]
OčeJarim-Lim I.
MatiGašera

Hamurabi I. je bil tretji dokazani kralj Jamhada (Halab, Alep), ki je vladal od okoli 1764 pr. n. št. do okoli  1750 pr. n. št. (srednja kronologija).[2]

Zgodnje življenje[uredi | uredi kodo]

Hamurabi I. je bil sin jamhadskega kralja Jarim-Lima I. in kraljice Gašere.[3] Njegov zasebni tajnik in prestolonaslednik je bil Sin-Abuš, znan s tablic iz marijskih arhivov.[4] O njegovem življenju pred prihodom na prestol po očetovi smrti okoli leta 1764 pr. n. št. je znano samo to.

Vladanje[uredi | uredi kodo]

Jarim-Lim I. je zapustil kraljestvo na vrhuncu svoje moči. Hamurabi I. je zato spadal med najmočnejše vladarje svoje dobe. Kraljestva ni ogrožal noben zunanji sovražnik, ker je njegov oče sklenil zavezništvo z Babilonom in Ešnunno in odpravil nevarnost, ki je prihajala iz Katne.

Na začetku svoje vladavine je poslal svoje vojake na pomoč babilonskemu kralju Hamurabiju proti Sive-Palar-Hupaku Elamskemu, ki je napadel Babilon.[5]

Ko je Amut-Pi-El iz Katne poskušal skleniti zavezništvo z elamskim kraljem,[6] je Zimri-Lim Marijski na to opozoril Hamurabija I. Elamske odposlance so na poti domov ujeli in preprečili sklenitev zavezništva.[7] Po porazu Elama je Hamurabi I. poslal vojsko Hamurabiju Babilonskemu na pomoč proti Larsi.[8][9]

Ravnanje Hamurabija Babilonskega z odposlanci iz Jamhada dokazuje, da je imel Jamhad enak status kot Babilon, kar je izzvalo pritožbe odposlancev iz Marija.[10] Dejstvo, da je Zimri-Lim prišel na prestol s pomočjo Jamhada, je pomenilo, da Mari ni bil povsem neodvisen.[11] To je hkrati pripomoglo k trgovanju Jamhada preko marijskega kraljestva, ki je ležalo med Alepom in Babilonom. Oblast Jamhada nad Marijem je bila tako močna, da je kralj Ugarita prosil Hamurabija I., naj posreduje pri marijskem kralju, da bi mu dovoli obiskati njegovo slavno palačo v Mariju.[12]

Politično-vojaško zavezništvo Jamhada in Babilona se je končalo po babilonskem napadu na Mari in uničenju kraljestva okoli 1761 pr. n. št.[13] Gospodarski stiki so se ohranili, ker Babilonci niso vdrli na jamhadsko ozemlje. Uničenje Marija je imelo negativen vpliv na trgovanje med kraljestvoma, ker so karavanske poti ostale brez zaščite Marija.[14]

Kasneje je pod oblast Hamurabija I. prišel tudi Karkemiš.[13]

Smrt in nasledstvo[uredi | uredi kodo]

Hamurabi I. je svojemu sinu Jarim-Limu Alalaškemu prepustil Irridu.[15] Po smrti okoli leta 1750 pr. n. št. ga je nasledil drugi sin Aba-El I. Tretji sin Nakkuse je obdržal visok položaj na jamhadskem dvoru.[16]

Hamurabi I. Jamhadski
Jamhadska dinastija
Umrl: 1750 pr. n. št.
Vladarski nazivi
Predhodnik: 
Jarim-Lim I.
Veliki kralj Jamhada
1764 – 1750 pr. n. št.
Naslednik: 
Aba-El I.

Sklici[uredi | uredi kodo]

  1. wilfred van soldt. Akkadica, Volumes 111-120. str. 108.
  2. Douglas Frayne (1990-01-01). Old Babylonian Period (2003-1595 BC). str. 783. ISBN 9780802058737.
  3. Daniel E. Fleming. Democracy's Ancient Ancestors: Mari and Early Collective Governance. str. 322.
  4. Joan Aruz; Kim Benzel; Jean M. Evans (2008). Beyond Babylon: Art, Trade, and Diplomacy in the Second Millennium B.C. Metropolitan Museum of Art. str. 4. ISBN 9781588392954.
  5. I.E.S. Edwards; C.J. Gadd; N.G.L. Hammond; E. Sollberger. The Cambridge Ancient History. str. 264.
  6. Wolfgang Heimpel. Letters to the King of Mari. str. 527.
  7. Dominique Charpin. Writing, Law, and Kingship in Old Babylonian Mesopotamia. str. 124.
  8. Trevor Bryce (7. marec 2013). The Routledge Handbook of the Peoples and Places of Ancient Western Asia. str. 44. ISBN 9781134159086.
  9. Wolfgang Heimpel. Letters to the King of Mari. str. 95.
  10. Amanda H. Podany (10. junij 2010). Brotherhood of Kings: How International Relations Shaped the Ancient Near East. str. 73. ISBN 9780199798759.
  11. J. A. Emerton. Prophecy: Essays presented to Georg Fohrer on his sixty-fifth birthday. str. 75.
  12. Michael C. Astour (1965). Hellenosemitica, an Ethnic and Cultural Study in West Semitic Impact on Mycenaean Greece. str. 328.
  13. 13,0 13,1 William J. Hamblin (11. januar 2013). Warfare in the Ancient Near East to 1600 BC. str. 259. ISBN 9781134520626.
  14. Gwendolyn Leick (8. avgust 2007). The Babylonian World. str. 212. ISBN 9780203946237.
  15. Nadav Naʼaman. Canaan in the Second Millennium B.C.E. str. 286.
  16. Nadav Naʼaman. Canaan in the Second Millennium B.C.E. str. 289.