Hamburška mestna hiša

Hamburška mestna hiša
Hamburger Rathaus
Mestna hiša preko reke Kleine Alster iz Jungfernstiega
Zemljevid
Splošni podatki
Tipmestna hiša
Arhitekturni slogneorenesansa, historicizem
LokacijaRathausmarkt 1
Koordinati53°33′01″N 9°59′32″E / 53.55028°N 9.99222°E / 53.55028; 9.99222
Začetek gradnje6. maj 1886
(temeljni kamen)
Svečana otvoritev26. oktober 1897
Cena11 milijonov zlatih mark
NaročnikVlada Hamburga
LastnikVlada Hamburga
Višina112 m
Tehnični podatki
Površina nadstropja17.000 m²
Projektiranje in gradnja
ArhitektMartin Haller (glavni arhitekt)

Mestna hiša v Hamburgu (nemško Hamburger Rathaus) je sedež lokalne vlade Svobodnega in Hanseatskega mesta Hamburg, Nemčija. Gre za sedež vlade v Hamburgu in kot tak, sedež enega od 16 državnih parlamentov Nemčije. Rathaus stoji v mestni četrti Altstadt v središču mesta, na trgu Rathausmarkt, v bližini jezera Binnenalster in glavne postaje. Mestna hiša, ki je bila zgrajena med letoma 1886 in 1897, ima še vedno svoje prvotne vladne funkcije s pisarno prvega župana Hamburga in sejne dvorane za parlament in senat (mestni vodja).

Zgodovina[uredi | uredi kodo]

Parlament leta 1897.

Po stari mestni hiši, ki je bila uničena v velikem požaru leta 1842, je trajalo skoraj 44 let za izgradnjo nove. Sedanjo stavbo je zasnovala skupina sedmih arhitektov, ki jo je vodil Martin Haller. Gradnja se je začela leta 1886, nova mestna hiša pa je bila končana leta 1897. Stroški so bili 11 milijonov nemških zlatih mark (približno 80 milijonov evrov) [1]. 26. oktobra 1897 je na slovesni otvoritvi prvi župan Johannes Versmann prevzel ključe mestne hiše. [2]

V povojnem obdobju so številni voditelji držav obiskali Hamburg in njegovo mestno hišo, med njimi cesar Haile Selassie I., šah Mohamed Reza Pahlavi leta 1955 in leta 1965 kraljica Elizabeta II.. Čustvena spominska slovesnost je potekala na trgu za žrtve poplave v Severnem morju leta 1962. Srečnejši trenutki so bili praznovanje Hamburger SV kot nemških nogometnih prvakov, zadnjič leta 1983 [3].

Leta 1971 je bila soba v stolpu odkrita le po nesreči med iskanjem dokumenta, ki je padel za pisarniško omarico. Torej obstaja verjetnost, da je še več prostorov kot zdaj preštetih 647 sob [4].

Arhitektura[uredi | uredi kodo]

Stolp mestne hiše

Na zunaj je arhitekturni slog neorenesansa, ki pa znotraj kaže več zgodovinskih elementov [5]. To je ena redkih popolnoma ohranjenih stavb historicizma v Hamburgu [6]. Zgrajena v obdobju bogastva in blaginje, v kateri so Kraljevina Prusija in njeni zvezniki v franko-nemški vojni premagali Francijo in ustanovili Nemško cesarstvo, je bil videz nove hamburške Rathaus namenjen izraziti to bogastvo in tudi neodvisnost države Hamburg in republikanske tradicije Hamburga. Mestna hiša ima skupno površino 17.000 m², brez restavracije Ratsweinkeller, ki se zdaj imenuje Parlament, z 2900 m². Stolp je visok 112 metrov in ima 436 stopnic. Splošno napačno prepričanje je, da ima hamburška mestna hiša več prostorov kot Buckinghamska palača (647 proti 775), na gradbeni površini 5400 m2. [7][8]

Balkon je nadgrajen z mozaikom hamburške zavetnice boginje Hammonie, mestnim grbom in napisom mota mesta v latinščini: Libertatem quam peperere maiores digne studeat servare posteritas (v prevodu: Svoboda, ki so jo osvojili naši predniki, naj si naši potomci prizadevajo ohraniti v dostojanstvu.)

Dvorišče je urejeno z vodnjakom Hygieije. Hygieia kot boginja zdravja in higiene v grški mitologiji in okoliške figure predstavlja moč in čistost vode. Zgrajena je bila v spomin na epidemijo kolere leta 1892, nekdanji tehnični namen pa je bilo hlajenje v mestni hiši.

Uporaba[uredi | uredi kodo]

Preddverje je javno območje za koncerte in razstave. Odprto je za javnost. Cesarjeva dvorana v prvem nadstropju je druga največja predstavniška dvorana, imenovana po Viljemu II. in deluje kot prostor za uradne predstavitve. Županova dvorana je bila načrtovana kot majhna sejna soba. V sobi od leta 2008 poteka vpis v mestno Zlato knjigo, ki so jo opravili številni dostojanstveniki, vključno z nekdanjim nemškim predsednikom Paulom von Hindenburgom in Dalajlamo [9]. V levem delu je prostor Hamburškega parlamenta. 121 predstavnikov se sestaja v sobi, ki je bila v času nacizma obnovljena. Le tri polja na stropu prikazujejo prvotno dekoracijo.

Soseščina[uredi | uredi kodo]

Mestna hiša stoji v središču Hamburga. Pred njo je trg, Rathausmarkt, ki se uporablja za prireditve in festivale. Na zadnji strani je Hamburška borza. Glavna nakupovalna ulica, Mönckebergstraße povezuje mestno hišo z Hamburg Hauptbahnhof, glavno železniško postajo. Binnenalster s postajo Jungfernstieg in pristaniščem za ladje je neposredno severno od mestne hiše. Blizu na obzorju je cerkev svetega Petra.

Galerija[uredi | uredi kodo]

Rathaus sodeluje v Noči muzejev. Čeprav to ni muzej, obstaja veliko virtualnih in zgodovinskih podrobnosti. V času Dolge noč muzejev v Hamburgu je moto dolga noč v središču moči.

Sklici[uredi | uredi kodo]

  1. Kleiner Rathausführer (v nemščini), Hamburg: State Chancellery, 2006
  2. Demizlaff, p. 35
  3. Domizlaff, p. 36
  4. Domzilaff, p. 28
  5. Kay, Carolyn Helen (2002), Art and the German bourgeoisie: Alfred Lichtwark and modern painting in Hamburg, 1886-1914., Toronto: University of Toronto Press, str. 68, ISBN 978-0-8020-0922-7
  6. »Lange Nacht der Museen Hamburger Rathaus« (v nemščini). Der Museumsdienst Hamburg. Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 8. septembra 2009. Pridobljeno 29. avgusta 2009.
  7. Domizlaff, Svante (2002), Das Hamburger Rathaus (v nemščini) (2 izd.), Hamburg: Edition Maritim, ISBN 978-3-89225-465-2
  8. Cook, William (27. april 2002), »Here, there and everywhere«, Travel features, The Guardian: 6, pridobljeno 1. septembra 2008
  9. Dalai Lama Begins Visit to Germany With Criticism of China, dalailama.com, 19. julij 2007, arhivirano iz prvotnega spletišča dne 18. junija 2008, pridobljeno 14. avgusta 2008

Zunanje povezave[uredi | uredi kodo]