Grofija Horn

Iz Wikipedije, proste enciklopedije
Grofija Horn(e)
Graofsjap Häör (limburško)
Graafschap Horn (nizozemsko)
1100–1795
Grb Grofija Horn
Grb
gospostvo Horne (1350)
gospostvo Horne (1350)
Statusgrofija
Glavno mestoHorn
Skupni jezikilimburščina (nizozemščina)
Religija
rimskokatoliška cerkev
Vladafevdalna grofija
Zgodovina 
• ustanovitev
1100
1568
1795
• konkordat
10. september 1801
+
 Naslednice
Meuse-Inférieure
Danes del Nizozemska
Grofija Horn v 18. stoletju
Zemljevid, ki prikazuje cesarsko opatijo Thorn, grofijo Horne in baronstvo Kessenich
Grad Horn

Horne (tudi Horn, Hoorn ali Hoorne) je majhna zgodovinska, prvotno gospostvo in od 1450, grofija Svetega rimskega cesarstva v današnji Nizozemski in Belgiji. Ime je dobila po vasi Horn, zahodno od Roermonda. Grofija Horn, prej imenovana Horne, je bila prvotno gospostvo v današnjem nizozemskem in belgijskem Limburgu. Grad Horn je bil grad prednikov gospodov Horn. Potem ko je bil Jakob I. leta 1450 povišan v grofa, se je gospostvo preimenovalo grofija, čeprav je bil strogo gledano naziv grofa le oseben. Navsezadnje gospostvo Horn ni bilo neposredno cesarsko, ampak je bilo del knezoškofije Liège. Rezidenco grofov Horne so v 15. stoletju preselili iz Horna v Weert.

Zgodovina[uredi | uredi kodo]

Gospostvo Horn je bilo ustanovljeno okoli leta 1100 v južnem delu Nedermaasgouwa. Verjetno je bil zgodnji fevd Loona, vendar točno kdaj ni znano. Prvi z gotovostjo znan gospodar je Viljem I. Bil je bratranec Dirka III., gospodarja Altene, pa tudi Kessenich.[1] Po Dirkovi smrti Viljem zato izjavi, da je poleg lastnega pogreba v Haelenu prejel vse pravice Liège - Loona na območju od Geistingena do Mussenberga in Weerta (1243).[2] Dedna zemljišča pa je zahtevala tudi Dirkova sestra Sofija, ki je dejanska dedinja po holandskem pravu.[3] Ona in njen mož Leonij obdržita preostanek Kessenicha,[4] medtem ko so okoliška mesta vključena v gospostvo Horn. Viljem I. je nadalje pridobil tri naselbine v Weertu, ki jih je združil v gospostvo. Pod Viljemom I. je bilo tudi skrbništvo nad cerkveno posestjo v Wessemu spremenjeno v zakup (1219),[5] zakup, ki ga je nazadnje odkupil Gerard I. (1329). Z vsem tem se je ustvarila personalna unijo med gospostvi Horn, Weert in Wessem.

Gospodje Hornski so postali fevdalec ne le Liège-Loona, ampak tudi vojvodstva Gelders, grofije Holandije in Brabanta. Rodbina Horneških preraste v znano plemiško družino. Jakob I. Hornski je pomemben zaveznik Filipa Dobrega in Ludvika Burbonskega. Leta 1450 je dobil status cesarskega grofa, naslov, ki je bil verjetno oseben in ne ozemeljski. Jakob III. Horneški je bil celo vključen v prestižni red zlatega runa (1505).

Po usmrtitvi Filipa de Montmorencyja leta 1568, ki je umrl brez moških naslednikov, je bil knezoškof Lièški kot suveren Horne razglašen za neposrednega gospodarja in novega grofa. Škofje so vladali grofiji v personalni uniji. Horne je ohranil lastne zakone in običaje ter finančno avtonomijo. Okrožje je vključevalo občine Neer, Nunhem, Haelen, Buggenum, Roggel, Heythuysen, Horne, Beegden, Geystingen in Ophoven.[6]

Leta 1795 so grofijo odpravili, ko so jo zasedli Francozi, in je postala del francoskega departmaja Meuse-Inférieure.

Vladarji Horneški[uredi | uredi kodo]

Gospodje Horneški[uredi | uredi kodo]

  • Engelbert de Hurne,
  • Engelbert de Hurnen,
  • Henrik Hornski, † 1196
  • Viljem,
  • Engelbert,
  • Gerhard Horneški
  • Viljem I., † 1264/65,
  • Engelbert Horneški, 1212/64
  • Viljem II. , † 1300/1301,
  • Viljem III. , † 1301,
  • Gerhard I., † 1330,
  • Viljem IV. Horneški (gospod 1330-1343)
  • Gerard II. Horneški (gospod 1343-1345)
  • Viljem V. Horneški (gospod 1345-1357)
  • Dirk Loef Horneški (gospod 1357-1368)
  • Viljem VI. Horneški (gospod 1368-1405) † 1417,
  • Viljem VII. , † 1433,

Grofje Horneški[uredi | uredi kodo]

  • Jakob I., † 1488,
  • Jakob II. , † 1530,
  • Jakob III. , X 1531,
  • Janez, † 1540
  • Filip de Montmorency
  • Knezoškofje Lièški, 1568-1795

Reference[uredi | uredi kodo]

  1. ↑ Glede na kasnejša velike fevde je Kessenich prvotno vključeval tudi mesta Horn Ophoven, Geistingen, Beegden in Nederweert. Dirk III., kot svak Henrika iz Kessenicha in Argenteauja, je moral biti dedič tega 'Velikega Kessenicha'.
  2. ↑ Ego Wilhelmus … de Horne … notum facio quod ego de … Comite de Loos teneo … (1) justitiae quae … Grefliche Gerichte appellatur … (2) cujuscumque juris in Geystingis inferiori – hactenus dictus comes habuit – (3) … potestatem … inter Guystingen et Maschenberge … (4) Horne, Hedele, Cuygheim, Bucgenheym, Halem, Raegele et Hamescheyn cum … appenditiis … (5) suos homines servilis conditionis, ac etiam homines … manentes et mansinos … de Geystingis usque Werthe ...
  3. ↑ Taede Klaversma (1978). Družini Altena in Horne do ok. 1300 – v Publications de la Société Historique et Archéologique dans le Limbourg vol. 114, str. 29-30.
  4. ↑ L.A.J.W. Sloet (1876). Knjiga listin grofij Gelders in Zutphen do leta 1288 vol. 2, 's-Gravenhage: Nijhoff, p 742. Gearchiveerd op 12 september 2017.
  5. ↑ Taede Klaversma (1978), ibid., p 51.
  6. ↑ Bulletin de la Commission centrale de statistique, Brussels, 1857, vol. 7, p. 136.

Viri[uredi | uredi kodo]

  • Detlev Schwennicke, Europäische Stammtafeln Band XVIII (1998) Tafel 62ff und Band XIV (1991) Tafel 122
Pridobljeno iz »https://sl.wikipedia.org/w/index.php?title=Grofija_Horn&oldid=6129012«