Grad Rauterburg

Iz Wikipedije, proste enciklopedije
Grad Rauterburg
Ruševine gradu Rauterburg
Ruševine gradu Rauterburg
Grad Rauterburg se nahaja v Avstrija
Grad Rauterburg
Grad Rauterburg
Geografska lega: Grad Rauterburg, Avstrija
LegaKoroška
Koordinati46°42′4.7″N 14°39′37.4″E / 46.701306°N 14.660389°E / 46.701306; 14.660389Koordinati: 46°42′4.7″N 14°39′37.4″E / 46.701306°N 14.660389°E / 46.701306; 14.660389

Grad Rauterburg tudi Grad Stare Vovbre je bil grad na Koroškem v Avstriji. Domnevno naj bi bil ta grad izvorni grad grofov Vovbrških, ki so ga sčasoma nadomestili z gradom Vovbre. Grad je bil najverjetneje iz obdobja Karolingov v 9.–10. stoletju.

Zgodovina[uredi | uredi kodo]

Najstarejši član družine Vovbrških v zgodovinskih besedilih je Gero I., ki se pojavi leta 1070 in velja za graditelja gradu Vovbre. Leta 1228 so grofje Vovbrški svoj sedež preselili na grad Pliberk. Po mirovnem sporazumu, sklenjenem v Pusarnici, je leta 1460 posest Goriških pripadla Habsburžanu Frideriku III. Po tem času so se začeli lastniki in posestniki hitro menjavati. Leta 1499 so ga v fevd podelili Bernardu Thalantu, Graßweinu pa leta 1530 in Urschenbecku leta 1623.

Od leta 1886 je ruševina v lasti družine Helldorff. Leta 1920 je bil velik del ruševin odstranjen in material uporabljen za gradnjo ceste. Danes je vidnih le nekaj ostankov ene stavbe, ki je razdeljena na štiri neenake sobe. Ohranjeni niso nobeni arhitekturni detajli.

Glej tudi[uredi | uredi kodo]

Viri[uredi | uredi kodo]

  • Dehio-Handbuch, Die Kunstdenkmäler Österreichs. Kärnten, Vorarbeiten von Karl Ginhart, neubearb. von Ernst Bacher, Ilse Friesen, Geza Hajos, Wolfram Heike, Elisabeth Herzig, Horst R. Huber, Margarete Migaes, Jörg Oberhaidacher, Elisabeth Reichmann-Endres, Margareta Vyoral-Tschapka, 2. verb. Auflage, Wien 1981, Seite 214;
  • Henckel, Hugo, Burgen und Schlösser in Kärnten II, Klagenfurt-Wien 1964, Seite II/14
  • Wiessner, Hermann — Seebach, Gerhard — Vyoral-Tschapka, Margareta, Burgen und Schlösser in Kärnten (Kärnten II), Burgen und Schlösser um Klagenfurt, Feldkirchen, Völkermarkt, 2. erw. Aufl., Wien 1980, Seite II/139ff