Gomila Beli križ

Iz Wikipedije, proste enciklopedije
Skoči na: navigacija, iskanje
Gomila Beli križ
Gomila s kužnim znamenjem Beli križ
Gomila s kužnim znamenjem Beli križ
Lega ob cesti Grad-Kruplivnik
Občina Grad
Koordinati 46°46′59.73″N 16°4′41.15″E / 46.7832583°N 16.0780972°E / 46.7832583; 16.0780972Koordinati: 46°46′59.73″N 16°4′41.15″E / 46.7832583°N 16.0780972°E / 46.7832583; 16.0780972
Uradno ime: Grad - Gomila Beli križ
Razglasitev 29. marec 1991
evid. št. 6788[1]
Gomila Beli križ is located in Slovenija
Gomila Beli križ
Geografska lega: Gomila Beli križ, Slovenija

Gomila je iz neznanega časa z višino 1 m in premerom 6 m in se nahaja ob cesti Grad-Kruplivnik. Na vrhu gomile je zidano kužno znamenje »Beli križ«.

Opis[uredi | uredi kodo]

Čas njegove postavitve ni točno znan, verjetno pa je bilo postavljeno sredi 18. stoletja, saj je podobno znamenje v Rankovcih iz leta 1740. Znamenje stebrastega tipa ima slepe arkade in pravokotna polja, kjer so verjetno bile poslikave, a se niso ohranile. Leta 1740 je po srednji Evropi razsajala kuga, za tiste čase neozdravljiva bolezen, ki je skoraj dva meseca morila po »slovenski okroglini«, na ozemlju med rekama Rabo in Muro.

Okoliščine[uredi | uredi kodo]

Skoraj dobesedno se je uresničila prerokba neke domačinke iz zaselka Kukojca: »Smrt bo prišla skozi okna, prišla v palače, pobrala otroke s ceste. Trupla bodo ležala kakor snopi za žanjci.« Po vsej Slovenski okroglini (mišljena je pokrajina med Muro in Rabo) je razsajala kuga. Nekateri so trdili, da so videli apokaliptičnega jezdeca, kako je izlil na zemljo sedem čaš božjega srda. Drugi so videli črno smrt, ogrnjeno z viteškim plaščem in koso na rami. Duhovniki so pridigali na prostem pred cerkvijo. Izdane so bile stroge odredbe zoper kugo: ustavljen je bil ves promet, duhovniki in vrači, ki so morali na nujno pot, so bili ogrnjeni s prtom, namočenim v kis ali žganje, vodo so morali pred uporabo prekuhavati. Zoper neposlušne je bila uvedena kazen s šibanjem in prisilno delo. Kljub strogim ukrepom je kuga morila skoraj dva meseca po slovenski okroglini. Jeseni, 20. oktobra 1740, je izdihnil avstrijski cesar in ogrski kralj Karel VI., čeprav so stali okrog njegove postelje najimenitnejši vrači iz cele Evrope. Ljudje so šepetali, da je tudi on umrl za kugo. V spomin na tisto strašno opustošenje so postavili stebrasto znamenje Beli križ. Epidemija ni prišla do Kukojce. »Kakor bi skrivala v sebi zbirko zdravilnih zelišč«, je zapisano v knjigi Po sledeh zlatega peresa.

Viri[uredi | uredi kodo]

  • Kuhar, Štefan: Mozaik podatkov iz župnije Grad (COBISS)
  • Register nepremične kulturne dediščine © Ministrstvo za kulturo, EŠD

Razlaga[uredi | uredi kodo]

  • arkáda arhit. lok nad dvema stebroma, slopoma
  • slepe arkade loki kot okras na zidu
  • kukojca (prekmursko) kukavica
  • V Dolnjih Slavečih, na hribčku Kukojca je mejni kraj med župnijama Grad in sv. Jurij.

Sklici[uredi | uredi kodo]

  1. ^ "Opis enote nepremične kulturne dediščine, evidenčna številka 6788". Register nepremične kulturne dediščine. Ministrstvo RS za kulturo. 

Glej tudi[uredi | uredi kodo]

Zunanje povezave[uredi | uredi kodo]