Gliceriltrinitrat
| Imena | |
|---|---|
| IUPAC ime
1,2,3-trinitroksipropan | |
| Priporočeno IUPAC ime
Propane-1,2,3-triyl trinitrate | |
| Druga imena
1,3-dinitroksipropan-2-il nitrate propan-1,2,3-triil trinitrat | |
| Identifikatorji | |
3D model (JSmol) |
|
| Kratice | NG,nitroglicerol, trinitroglicerin, glicerol-trinitrat, trinitrooksipropanol, |
| 1802063 | |
| ChEBI | |
| ChEMBL | |
| ChemSpider | |
| DrugBank | |
| ECHA InfoCard | 100.000.219 |
| EC število |
|
| Gmelin | 165859 |
| KEGG | |
| MeSH | Nitroglycerin |
PubChem CID |
|
| UNII | |
| UN število | 0143, 0144, 1204, 3064, 3319 |
CompTox Dashboard (EPA) |
|
| |
| |
| Lastnosti | |
| C3H5N3O9 | |
| Molska masa | 227.09 g/mol |
| Videz | brezbarvna oljnata tekočina ali rumene barve |
| Gostota | 1,6 g/cm³ pri 15 °C |
| Tališče | 13,2 °C (55,8 °F; 286,3 K) |
| Vrelišče | 50–60 °C (122–140 °F) razkroj |
| Parni tlak | 0,02 hPa pri 20 °C |
| Farmakologija | |
| C01DA02 (WHO) C05AE01 | |
| Aplikacija zdravila | Intravenous, by mouth, under the tongue, topical |
| Farmakokinetika: | |
| <1% | |
| Liver | |
| 3 min | |
| Pravni status |
|
| Podatki o eksplozivu | |
| Občutljivost na tresljaje | visok |
| Očutljivost na trenje | visok |
| Hitrost eksplozije | 7700 m⋅s−1 |
| RE faktor | 1,50 |
| Nevarnosti | |
| Glavne nevarnosti | eksplozivno, strupeno |
| GHS piktogrami | |
| Opozorilna beseda | Pozor |
| H202, H205, H241, H301, H311, H331, H370 | |
| P210, P243, P250, P260, P264, P270, P271, P280, P302+352, P410 | |
| NFPA 704 (diamant ognja) | |
| NIOSH (ZDA varnostne meje): | |
PEL (Dopustno) |
C 0,2 ppm (2 mg/m3) [skin][1] |
| Sklici infopolja | |
Gliceriltrinitrat (tudi nitroglicerin, trinitroglicerin, glicerintrinitrat, trinitrooksipropanol, eksplozivno olje ...) je eksplozivna kemična spojina, ki se pridobiva se z nitriranjem alkohola glicerola.
Je sicer izredno močan eksploziv, toda močno občutljiv. Za vojaško oz. komercialno rabo je zmešan s primesmi, ki zmanjšajo nestabilnost. Na sobni temperaturi je težka, brezbarvna, oljnata tekočina. Ledišče je pri 13 °C. Dekomponira se pri 50 do 60 °C in ustvarja nevarno smrtonosne NO2 pline.
Prvotno se je uporabljal za proizvodnjo dinamita in kot hitro gorljivo gorivo v raketah. Danes ga je v celoti zamenjal EGDN (etilen glikol-dinitrat). Sedaj se ga uporablja predvsem v zdravstvu in vojski.
Lastnosti
[uredi | uredi kodo]- Nitriranje glicerina
HNO3 + H2SO4 → H2NO3+ + HSO4-
H2NO3+ → NO2 + H2O
C3H5(OH)3 + NO2+ → C3H5(OH)3 NO2+
HSO4- + H+ → H2SO4
HNO3 + H2SO4 + C3H5(OH)3 → C3H5(ONO2)3 + H2SO4 + H2O
Uporaba v zdravstvu
[uredi | uredi kodo]Klinično se gliceriltrinitrat uporablja za lajšanje angine pektoris. Daje se s podjezično tableto, pršilom ali s transdermalnim obližem.[3]
Deluje tako, da povzroča sproščanje gladkih mišic žil z zmanjšanim sistoličnim bremenom, ki mu sledi močna vazodilatacija omrežja arterijskih in venskih žil. Pri majhnih odmerkih se delovanje odraža predvsem v periferni dilataciji ven, medtem ko zaužitje večjih odmerkov povzroča vse večjo dilatacijo arterijskih žil; zelo visoki odmerki imajo za posledico relaksacijo arteriol.[4]
Glej tudi
[uredi | uredi kodo]Viri
[uredi | uredi kodo]- ↑ NIOSH Pocket Guide to Chemical Hazards. »#0456«. National Institute for Occupational Safety and Health (NIOSH).
- »Hazard Rating Information for NFPA Fire Diamonds«. Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 17. februarja 2015.
- ↑ http://www.termania.net/slovarji/slovenski-medicinski-slovar/5516848/gliceriltrinitrat?query=gliceriltrinitrat, Slovenski medicinski e-slovar, vpogled: 2. 1. 2015.
- ↑ Povzetek glavnih značilnosti zdravila Angised 0,5 mg podjezične tablete, zadnja revizija besedila: 10. 10. 2013.
