Pojdi na vsebino

Glagolnik

Iz Wikipedije, proste enciklopedije

Glagolnik /gerundij/ je izglagolski samostalnik, ki pomeni dejanje, stanje, dogajanje, zaznavanje ali spreminjanje. Tvori se iz nedovršnikov. Spada med neosebne glagolske oblike.[1] Glagolnike, tako kot druge samostalnike, sklanjamo.

Primeri

[uredi | uredi kodo]
GlagolGlagolnik
sedetisedenje
brisatibrisanje
hoditihoja

Glej tudi

[uredi | uredi kodo]
  1. Skaza J.: Žepna slovnica slovenskega jezika za vsakdanjo rabo, Ljubljana: Jutro, 2008, str. 76.