Ghelan

Iz Wikipedije, proste enciklopedije
Skoči na: navigacija, iskanje
Značilna subtropska pokrajina prikaspijskega Ghelana

Provinca Ghelan oz. Gilan (Perzijsko: استان گیلان‎, Ostān-e Gīlān) je eden od triintridesetih ostanov oz. provinc v sodobnem Iranu. Regija ima zelo bogato zgodovino, ki sega v obdobje antičnega iranskega imperija Sasanidov.

Ghelan se nahaja v severnem Iranu ob kaspijskem morju, meji na Mazandaran in Ardabil. Prestolnica (šahrestan) ostana je mesto Rašt. Druga mesta v provinci so Astara, Astaneh-e Ašrafie, Fuman, Lahidžan, Masouleh, Rudbar, Rudsar, Šaft in Taleš. Glavno pristanišče regije je Bandar-e Anzalih.

Zgodovina[uredi | uredi kodo]

V antiki je območje bilo v sklopu Ahamenidske države znano kot Dajlam. Prebivalstvo Dajlama je bilo zelo vplivno v iranski zgodovini, sestavljali so velik del vladajočega razreda. V času dinastije Sasanidov so imeli Dajlamiti politični vpliv tudi na oddaljenih območjih iranskega imperija, kot je bila Mezopotamija.

Ghelanci in Dajlamiti so bili v iranskem imperiju znani kot najboljši iz redkih pehotnih vojakov (antična iranska vojska je temeljila predvsem na konjenici). Sodelovali so v večstoletnih vojnah med iranskim imperijem Sasanidov in rimskim imperijem. Leta 637 so se prvič spopadli proti islamsko-arabskim zavojevalcem Irana. Gelanci in Dajlamiti so bili edini, ki so ohranili svobodno iransko državo po islamizaciji Irana; kalifat je osvojil njihovo provinco šele v 8. stoletju, dolgo po islamizaciji preostalega Irana. Islam se je v regiji uveljavil kot večinska religija šele do 11. stoletja. Med 11. in 14. stoeltju so regiji vladali mongolski in seldžuški zavojevalci; ta se je ponovno osvobodila do l. 1336 in obstajala kot samostojna država. Regijo so ponovno priključili novodobnemu iranskemu imperiju islamske dinastije Safavidov v 16. stoletju.