Gestalt terapija

Gestalt terapija je eksistencialna/izkustvena oblika psihoterapije, ki poudarja osebno odgovornost in se osredotoča na posameznikovo izkušnjo v sedanjem trenutku, na odnos terapevt-klient, na okolje in socialni kontekst posameznikovega življenja ter na samoregulacijsko uravnavanje ljudi v situaciji.

Gestalt terapijo so razvili Fritz Perls, Laura Perls in Paul Goodman v 40-tih in 50-tih letih.

Na F. Perlsa so vplivali Reich, Jung in Freud. Vendar – Perls je zavrnil verbalni pristop (pomoč skozi pogovor) klasične psihoanalize. Poudari tudi bistveno razliko med geštalt terapijo in psihoanalizo: namen geštalt terapije je samo-izražanje in ne toliko samo-spoznavanje.

Pri geštalt terapiji je bolj pomembno kaj se dogaja (med pogovorom terapevt-klient), kot to, kaj je vsebina pogovora. Večji poudarek je na procesu in na tem, kaj se v tem trenutku dogaja, kot na preteklosti in prihodnosti. Geštalt terapija je ena izmed metod čuječnosti (mindfullness). Ta pristop omogoči, da se klient sčasoma zave, kaj počne v tem trenutku in kaj se v njem dogaja in tako lahko sproži samo-spremembe (Bessier, Fagan, and Shepherd 1970). V geštaltu pogosto uporabljen pojem zavedanje (awareness) lahko označimo kot aktiven proces organizma in okolja, da se oblikujeta/organizirata v smiselno celoto.

Geštalt terapija se dogaja v skupinah in v obliki delavnic, za razliko od psihoanalize, ki poteka ena-na-ena, skozi daljše časovno obdobje. Psihoanaliza se za razliko od geštalta ukvarja z nezavednim in njegovim vplivom na trenutno delovanje človeka (Freud 2009).

Glej tudi

• Geštalt psihologija
• Geštalt terapija
• Geštalt pedagogika
• Krščanska geštalt pedagogika

Zunanje povezave

• Inštitut za geštaltsko terapijo
• Slovensko društvo za gestalt terapijo