Fuldski letopisi
 Prepis Annales Fuldenses iz 11. stoletja, ki ga hrani Humanistična knjižnica Sélestata | |
| Avtor | Več avtorjev, med njimi Reginald in za njim Rudolf iz Fulde[1] |
|---|---|
| Država | Vzhodnofrankovsko kraljestvo |
| Jezik | Latinščina |
| Subjekt | Zgodovina srednjega veka |
| Žanr | Kronika |
| Založnik | Opatija Fulda |
Datum izida | 838 ? |
Fuldski letopisi (latinsko Annales Fuldenses, nemško Jahrbücher von Fulda ali Fuldaer Annalen) so vzhodnofrankovski letopisi, ki zajemajo obdobje od zadnjih let vladanja Ludvika Pobožnega (umrl 840) do kmalu po koncu karolinške vladavine v Vzhodnofrankovski državi s prihodom na prestol otroškega kralja Ludvika IV. leta 900. Za celo obdobju, ki ga zajemajo, so skoraj sodobni zapisi o opisanih dogodkih in glavni vir podatkov za karolinško zgodovinopisje. Običajno se berejo kot nasprotek pripovedi v zahodnofrankovskih Sanbertinskih letopisih.
Avtorstvo in rokopisi[uredi | uredi kodo]
Letopisi so nastajali v hessenski opatiji Fulda. V enem od rokopisov je zapis, ki pravi, da je zapise do 838 sestavil Einhard (ali Enhard). Zdaj zanj velja prepričljiva trditev, da bi lahko bil samo prepisovalec kolofona, ki je zlorabil svoj položaj in se vpisal med avtorje. Takšne zlorabe v srednjeveških skriptorijih niso bile neobičajne. Druga opomba je trdnejša in pisanje letopisov do leta 864 pripisuje Rudolfu iz Fulde, čigar rokopis, čeprav ni ohranjen, je omenjen v neodvisnih virih in pustil sledi v izročilih.
Nekateri učenjaki menijo, da je celotno delo prvič sestavil neznan sestavljač šele v 70. letih 9. stoletja. Domneva se tudi, da je pisanje leta 864 nadaljeval Meinhard, o katerem je zelo malo znanega.
Že leta 863 sta iz enega nastali dve (Hellman) ali tri (Kurze) različice letopisov, ki se prekrivajo, in pomenijo nadaljevanje Rudolfovega dela do leta 882 (ali 887) in 896 (ali 901). Domnevno glavni nadaljevanji sta "mainška" in "bavarska" različica letopisov. Mainška različica kaže močne povezave s krogom mainškega nadškofa Liutberta. Napisana je s frankovske perspektive in strankarsko vdana Liutbertu in kraljem, ki jim je služil.
Bavarsko nadaljevanje do leta 896 je bilo pisano verjetno v Regensburgu in zatem v Niederalteichu.
Viri[uredi | uredi kodo]
Zapisi za leta 714 do 830 temeljijo večinoma na Letopisih Frankovskega kraljestva (741–829) in Lorških letopisih (703–803, vključno z nadaljevanji). Po tem datumu so Fuldski letopisi sorazmerno neodvisni.
Vsebina[uredi | uredi kodo]
Dogodki, zabeleženi v Fuldskih letopisih, vključujejo smrt Ludvika Pobožnega in kasnejšo delitev Frankovskega cesarstva z Verdunsko pogodbo na tri dele. Po letu 860 se letopisi osredotočajo predvsem na dogodke v Vzhodnofrankovskem kraljestvu, njegovega kralja Ludvika Nemškega in njegove sinove. Podrobno opisujejo tudi invazije Vikingov na Frankovsko cesarstvo po letu 845. Drugi dogodki, zabeleženi v analih, vključujejo različne "čudežne" dogodke, kot so kometi, potresi in bolezni. Letopisi se končajo leta 901, leto dni po prihodu Ludvika Otroka na frankovski prestol.
Pomen[uredi | uredi kodo]
Fuldski letopisi so skupaj z Sanbertinskimi letopisi in zahodnofrankovskimi pripovedmi o istih dogodkih glavni zgodovinski primarni vir za karolinške študije 9. stoletja.
Sklic[uredi | uredi kodo]
Viri[uredi | uredi kodo]
- Reuter, Timothy (1992). The Annals of Fulda. Manchester: Manchester University Press. ISBN 9780719034589.
- The Annals of the Holy Roman Empire. The Annals of Fulda: The Annals of Fulda parts 1-5 (714-901 A.D.), The Funeral Annals of Fulda (992 A.D.), The Oldest Annals of Fulda (742-922 A.D.) transl. and annotated by Grzegorz Kazimierz Walkowski (Walkowski,Bydgoszcz,2014)ISBN 978-83-930932-6-7
- Catholic Encyclopedia: "Rudolf of Fulda."