France Jaroslav Štrukelj

France Jaroslav Štrukelj
Rojstvo	29. november 1841({{padleft:1841|4|0}}-{{padleft:11|2|0}}-{{padleft:29|2|0}}) Šentvid pri Ljubljani
Smrt	17. september 1895({{padleft:1895|4|0}}-{{padleft:9|2|0}}-{{padleft:17|2|0}}) (53 let) Šmarna gora
Državljanstvo	Avstro-Ogrska
Poklic	pisatelj, prevajalec, duhovnik, publicist
Poznan po	pisatelj

France Jaroslav Štrukelj, slovenski rimskokatoliški duhovnik, pisatelj in prevajalec, * 29. november 1841, Šentvid pri Ljubljani, † 17. september 1895, Šmarna gora.

Življenje in delo

Štrukelj se je rodil v družini kajžarja ter čevljarja Janeza Štruklja. Mati mu je bila Marijana (rojena Robida). Na prigovarjanje B. Potočnika in ob materini podpori, ki je bila tačas ljubljanska dijaška gospodinja je v Ljubljani obiskoval gimnazijo (1853–1861), študiral bogoslovje (1861–1865) in bil 1865 posvečen v duhovnika. Služboval je 2 leti na Čatežu, 5 let v Sostrem in 1872 zaradi zdravstvenih težav stopil v pokoj ter se z domačimi preselil v povsem samotarsko življenje na Šmarno goro.

Štrukelj je že kot sedmošolec začel pisateljevati, v semenišču je pisal v list Lipa, se marljivo učil slovanskih jezikov in prebiral slovanska književna dela ter kasneje kot bogoslovec pisal v razne liste. V posvetnih knjigah je izdal prevode: E. Guenot, Hanani ali poslednje dni Jeruzalema (1875); Dr. Ignacij Knoblehar. (1881); Stanley in njegovo potovanje po Afriki (1892); izvirne spise: satirično podobo tedanje Ljubljane-Stari mravljinec gre svojega starega prijatla v Šiško obiskat (1860); Novoletni dar (1872) - delo v katerem spodbuja rojake, naj varujejo svojo zemljo pred tujci. Na ljudske pravljice in pripovedke se opirajo: Povodni mož (1872), Marjetica (1874), Križ med verbami (1874); narodnovzgojne so Politične pridige (1872) in veseloigra Slovenski Jurček. Pisal je tudi sestavke iz slovenske in splošne zgodovine, zemljepisa in narodopisja, o daljnih deželah in kontinentih. Med drugim je objavil: Imajo li Slovanji kakih zaslug za naobraženost evropsko (1867); Črna gora in Štefan Mali, vodja črnogorski (1868); Kraljevina Poljska pa Jageloni (1869); Cerkev pred sodbo (1870); Zgodovina Črne gore (1875); Kako umirajo pesniki, pisatelji in učenjaki (1876) in Franz Schubert, življenjepisna novela (1882).

Štrukelj je tudi zapisoval ljudske pripovedke in pesmi ter jih objavljal. Vse njegovo obsežno pisateljsko delo, prirejeno po tujih predlogah iz (nem., srbohrv., češ., polj.) preveva prizadevanje za ljudsko izobrazbo ter močna narodna in slovanska zavednost.

Zunanje povezave

Koblar France. »France Jaroslav Štrukelj«. Slovenski biografski leksikon. Ljubljana: ZRC SAZU, 2013 – prek Slovenska biografija.