Pojdi na vsebino

Erogena cona

Iz Wikipedije, proste enciklopedije

Erogéna cóna je del telesa, ki je spolno vzdražljiv. Vsak človek ima erogene cone. Čutnice so v koži in od tam posredujejo dražljaje dotika in pritiska v možgane, kjer jih zaznavamo. Vendar pa niso pri vseh ljudeh na istem mestu in vsakdo si želi dotikanja na drugačen način.

Seksologi razvrščajo erogene cone v tri skupine.

Arhaične erogene cone so oddaljene od spolovil, vendar zelo občutljive na dotik. Tako lahko med stimulacijo arhaičnih con uvrščamo božanje, poljub, nežno grizljanje ali lizanje po vratu, nežen dotik s prsti, sesanje spodnje ustnice, poljubljanje za ušesom, grizljanje »uhlja«, rahel dotik vzdolž hrbtenice in podobno.

Delovanje na področju sekundarnih erogenih con predstavlja že pravo predigro spolnemu odnosu. Sem uvrščamo predvsem nežno grizljanje, lizanje in sesanje prsnih bradavičk, energično masiranje in poljubljanje zadnjice ter nežne krožne gibe z roko po poraščenih predelih okrog spolovil.

Primarne erogene cone pa so dejansko spolovila. Pri ženski je to klitoris – ščegetavček, pri moških pa penis in moda: tu so prakse prijemi in možnosti občevanja neštete. Bistvo upravljanja s spolovili pa je le eno in zelo pomembno – bodite nežni.

Spolovila

[uredi | uredi kodo]

Moški

[uredi | uredi kodo]

Moške lahko vzburi draženje strani in glansa penisa, zgornje strani glansa, kožice penisa, sprednje strani modnika, kože med modnikom in perinejem anusa in okolice anusa.[1] Prostato je mogoče dražiti iz rektuma, npr. pri analnem spolnem občevanju, ali s pritiskom na bazo perineja blizu anusa.[2][3][4] Moški, ki poročajo o občutku draženja prostate, to pogosto opisujejo podobno kot ženske pri opisovanju draženja točke G.[5]

Kožica penisa, ki ima močno oživčen nagubani pas in pod tem frenularni delta,[6] ima mukokutane končiče, ki segajo od distalnega roba do mesta, kjer se začne odlačena koža.[7] Tanki dermis in minimalna količina podkožnega tkiva postavljata živčna mrežja tesno drugo ob drugo. Tu so prisotna Vater-Pacinijeva telesca. Mukokutani končniči nastanejo po rojstvu, in sicer jih je pri novorojenčkih Tzelo malo, pri odraslih pa so dobro organizirani.[8] Cold in Taylor sta leta 1999 navedla, da je kožica penisa primarno erogeno tkivo.[9] Alanis in Lucidi sta to trditev leta 2004 označila za nedokazano ugibanje.[10]

Ženske

[uredi | uredi kodo]

Deli vulve, še zlasti klitoris, so erogena območja.[11][12][13] Čeprav vagina sama po sebi ni posebej občutljiva, ima v spodnji tretjini (območju blizu vhoda) koncentracije živčnih končičev, ki omogočajo prijetne občutke ob spolnem draženju; to imenujemo tudi sprednja stena vagine ali zunanja tretjina vagine in vsebuje večino vaginalnih živčnih končičev, zaradi česar je bolj občutljiva kot notranji dve tretjini vaginalnega valja.[12][13][14][15]

V notranji steni vagine je del grobega narebričenega tkiva, katerega teksturo občasno opisujejo kot podobno ustnemu nebu ali malini, ob spolnem vzburjenju ženske pa lahko daje gobast občutek. Temu pravimo spongiozna sečnica in tu bi morda lahko bila tudi točka G — predel vagine, ki ga nekatere ženske opisujejo kot erogeno cono, pri draženju katere lahko pride do spolnega vzburjenja, orgazmov in ženske ejakulacije.[16] O obstoju točke G in tem, ali gre za ločeno strukturo, strokovnjaki še razpravljajo. Različne ženske jo navajajo na različnih mestih, pri nekaterih ženskah pa manjka, zato znanstveniki na splošno menijo, da gre za podaljšek klitorisa.[13][17][18][19]

Sklici

[uredi | uredi kodo]
  1. ↑ Schobor JM, Meyer-Bahlburg HF, Dolezal C. Self-ratings of genital anatomy, sexual sensitivity and function in men using the 'Self-Assessment of Genital Anatomy and Sexual Function, Male' questionnaire. BJU Int. 2009;103(8):1096-103. doi:10.1111/j.1464-410X.2008.08166.x. PMID 19245445.
  2. ↑ Rosenthal, Martha (2012). Human Sexuality: From Cells to Society. Cengage Learning. str. 133–135. ISBN 0618755713. Pridobljeno 17. septembra 2012.
  3. ↑ »The male hot spot — Massaging the prostate«. Go Ask Alice!. 27. september 2002. Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 29. julija 2015. Pridobljeno 21. aprila 2010. (Zadnjič posodobljeno/pregledano 28. marca 2008)
  4. ↑ Barry R. Komisaruk; Beverly Whipple; Sara Nasserzadeh; Carlos Beyer-Flores (2009). The Orgasm Answer Guide. JHU Press. str. 108–109. ISBN 0-8018-9396-8. Pridobljeno 6. novembra 2011.
  5. ↑ Ladas, Alice Kahn; Whipple, Beverly; Perry, John D. (1982). The G Spot: And Other Recent Discoveries about Human Sexuality. Holt, Rinehart & Winston. ISBN 978-0-03-061831-4.
  6. ↑ Taylor JR, Lockwood AP, Taylor AJ. The prepuce: specialized mucosa of the penis and its loss to circumcision. Br J Urol. 1996 [archived 2019-01-10; cited 2019-11-30];77:291-5. doi:10.1046/j.1464-410X.1996.85023.x. PMID 8800902.
  7. ↑ »cirp.org«. Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 22. decembra 2017. Pridobljeno 30. novembra 2019.
  8. ↑ Winkelmann RK. The erogenous zones: their nerve supply and significance. Mayo Clin Proc. 1959 [archived 2017-12-22; cited 2019-11-30];34(2):39-47. PMID 13645790.
  9. ↑ Cold CJ, Taylor JR. The prepuce. BJU Int. 1999;83 Supp 1:34-44. doi:10.1046/j.1464-410x.1999.0830s1034.x. PMID 10349413.
  10. ↑ Alanis MC, Lucidi RS. Neonatal circumcision: a review of the world's oldest and most controversial operation. Obstet Gynecol Surv. 2004;59(5):379-95. doi:10.1097/00006254-200405000-00026. PMID 15097799.
  11. ↑ O'Connell HE; Sanjeevan KV; Hutson JM (Oktober 2005). »Anatomy of the clitoris«. The Journal of Urology. 174 (4 Pt 1): 1189–95. doi:10.1097/01.ju.0000173639.38898.cd. PMID 16145367. Laični povzetek. {{navedi časopis}}: Prezrt neznani parameter |laydate= (pomoč); Prezrt neznani parameter |laysource= (pomoč); Sklic uporablja opuščeni parameter |lay-url= (pomoč)
  12. ↑ 12,0 12,1 Wayne Weiten; Dana S. Dunn; Elizabeth Yost Hammer (2011). Psychology Applied to Modern Life: Adjustment in the 21st Century. Cengage Learning. str. 386. ISBN 1-111-18663-4. Pridobljeno 5. januarja 2012.
  13. ↑ 13,0 13,1 13,2 Marshall Cavendish Corporation (2009). Sex and Society, Volume 2. Marshall Cavendish Corporation. str. 590. ISBN 0761479074. Pridobljeno 17. avgusta 2012.
  14. ↑ Greenberg, Jerrold S.; Bruess, Clint E.; Oswalt, Sara B. (2014). Exploring the Dimensions of Human Sexuality. Jones & Bartlett Learning. str. 102–104. ISBN 1449648517. Pridobljeno 30. oktobra 2014.
  15. ↑ Bullough, Vern L.; Bullough, Bonnie (2014). Human Sexuality: An Encyclopedia. Routledge. str. 229–231. ISBN 1135825092. Pridobljeno 30. oktobra 2014.
  16. ↑ Rosenthal, Martha (2012). Human Sexuality: From Cells to Society. Cengage Learning. str. 76. ISBN 0618755713. Pridobljeno 25. januarja 2014.
  17. ↑ Balon, Richard; Segraves, Robert T. (2009). Clinical Manual of Sexual Disorders. American Psychiatric Pub. str. 258. ISBN 1585629057. Pridobljeno 24. januarja 2014.
  18. ↑ Za ugotovitvej Kraljevega kolidža v Londonu o točki G iz leta 2009 glejte stran 98, za ultraazvočno/fiziološko gradivo o točki G pa glejte stran 145. Ashton Acton (2012). Issues in Sexuality and Sexual Behavior Research: 2011 Edition. ScholarlyEditions. ISBN 1464966877. Pridobljeno 24. januarja 2014.
  19. ↑ Kilchevsky A; Vardi Y; Lowenstein L; Gruenwald I (Januar 2012). »Is the Female G-Spot Truly a Distinct Anatomic Entity?«. The Journal of Sexual Medicine. 9 (3): 719–26. doi:10.1111/j.1743-6109.2011.02623.x. PMID 22240236. Laični povzetek. {{navedi časopis}}: Prezrt neznani parameter |laydate= (pomoč); Prezrt neznani parameter |laysource= (pomoč); Sklic uporablja opuščeni parameter |lay-url= (pomoč)
Pridobljeno iz »https://sl.wikipedia.org/w/index.php?title=Erogena_cona&oldid=6086276«