Ernst Zermelo

Iz Wikipedije, proste enciklopedije
Skoči na: navigacija, iskanje
Ernst Zermelo
Portret
Rojstvo 27. julij 1871({{padleft:1871|4|0}}-{{padleft:7|2|0}}-{{padleft:27|2|0}})[1]
Berlin[2]
Smrt 21. maj 1953({{padleft:1953|4|0}}-{{padleft:5|2|0}}-{{padleft:21|2|0}})[2][1] (81 let)
Freiburg im Breisgau
Narodnost Zastava Nemčije nemška
Področja matematika
Ustanove Univerza v Zürichu
Alma mater Univerza v Berlinu
Mentor doktorske
disertacije
Lazarus Immanuel Fuchs
Hermann Amandus Schwarz
Doktorski študenti Waldemar Alexandrow
Pessach Hebroni
Stefan Straszewicz
Poznan po Zermelo-Fraenklova teorija množic

Ernst Friedrich Ferdinand Zermelo [érnst frídrih férdinand cermélo], nemški matematik, * 27. julij 1871, Nemško cesarstvo (sedaj Nemčija), † 21. maj 1953, Freiburg im Breisgau, Zahodna Nemčija (sedaj Nemčija).

Zermelovo delo je imelo velik vpliv na temelje matematike in zaradi tega na filozofijo. Znan je po svojem dokazu izreka o dobri urejenosti in svoji aksiomatizaciji teorije množic.

Življenje in delo[uredi | uredi kodo]

Leta 1889 je končal berlinsko Luisenstädtisches Gymnasium. Nato je študiral matematiko, fiziko in filozofijo na univerzah v Berlinu, Halleju in Freiburgu. Doktoriral je leta 1894 na Univerzi v Berlinu s področja variacijskega računa (Untersuchungen zur Variationsrechnung). Ostal je na Univerzi v Berlinu, kjer je postal Planckov asistent. Pod njegovim vodstvom je začel raziskovati v hidrodinamiki. Leta 1897 je odšel v Göttingen, tedaj vodilno središče matematičnega raziskovanja na svetu, kjer je leta 1899 končal svojo habilitacijsko dizertacijo.

V letu 1910 je zapustil Göttingen, ker so ga imenovali za predstojnika katedre za metematiko na Univerzi v Zürichu. Tu je ostal do leta 1914. Leta 1926 so ga imenovali za častnega profesorja v Freiburgu im Breisgau. Leta 1935 je s tega mesta odstopil, ker se ni strinjal s Hitlerjevim režimom. Na koncu 2. svetovne vojne je na lastno željo spet sprejel častno profesuro v Freiburgu.

Zermelo je temeljito sistematiziral teorijo neskončnih množic s pomočjo sistema aksiomov, ki jo je pozneje še prilagodil Fraenkel, in se sedaj imenuje Zermelo-Fraenklova teorija množic. Leta 1908 je Zermelo objavil članek, v katerem je predstavil svoj sistem aksiomov za takšno teorijo. Po njem se imenuje Zermelov aksiom, ki je enakovreden Kuratowski-Zornovi lemi: Naj bo poljubna družina nepraznih množic. Obstaja vsaj ena funkcija z definicijskim območjem , tako da je funkcijska vrednost element množice za vsako množico iz družine . Da ga ne moremo dokazati, je dokazal Cohen.

Sklici[uredi | uredi kodo]

  1. ^ 1,0 1,1 data.bnf.fr: open data platform, платформа відкритих даних, платформа открытых данных, plateforme de données ouvertes, piattaforma di dati aperti, Opendata-Plattform, otevřená data platforma, åben-data-platform, տվյալների բաց շտեմարան, platforma za odprte podatke, plataforma de datos abierta, plataforma de dados aberta, платформа адкрытых дадзеных, платформа на отворените данни, platforma otwartych danych, ашық деректер платформасы, ачык маалыматтарды платформа, açıq data platforma, ochiq ma'lumotlar platforma, açık verilerin platformu, платформа отвореног података, platforma otvorenih podataka, platforma otvorenog podataka, platforma otvorených údajov, πλατφόρμα ανοικτών δεδομένων, platformu atklātā datu, platforma atvira duomenų, platvormi avatud andmete, avoimen datan foorumi, nyílt adatok platformja, პლატფორმა ღია მონაცემები, платформа за отворени податоци, нээлттэй мэдээллийн тавцан, platformă de date deschise, platformo de malferma datumoj — 2011.
  2. ^ 2,0 2,1 Цермело Эрнст // Большая советская энциклопедия: [в 30 т.] — 3-е изд. — Moskva: Советская энциклопедия, 1969.

Glej tudi[uredi | uredi kodo]