Pojdi na vsebino

Előd Dudás

Iz Wikipedije, proste enciklopedije
Előd Dudás
Portret
Rojstvo2. marec 1987({{padleft:1987|4|0}}-{{padleft:3|2|0}}-{{padleft:2|2|0}}) (37 let)
Budimpešta
Državljanstvo Madžarska
Poklicslavist, jezikoslovec, prevajalec, znanstveni sodelavec, univerzitetni učitelj, literarni zgodovinar, slovenist, croatist

Előd Dudás, madžarski jezikoslovec, slavist, slovenist, kroatist, prevajalec. 2. marec 1987, Budimpešta. Predava na oddelku za slavistiko na Filozofski Fakulteti Univerze Lóránta Eötvösa (ELTE) v Budimpešti.

Življenjepis

[uredi | uredi kodo]

Előd Dudás je odraščal v naselju Tápiószecső v županiji Pešta. 2005 je maturiral v Gimnaziji Svetega Ladislava v Budimpešti. Od 2006 do 2009 je študiral na slavističnem oddelku Univerze Lóranta Eötvösa slovenščino in hrvaščino. Diplomsko delo je napisal z naslovom Prevzeto madžarsko besedje v stari knjižni prekmurščini pod mentorstvom Marka Jesenška z odlično oceno.

Od 2009 do 2011 je študiral na drugi stopnji. Magistrsko delo je napisal z naslovom Madžarski jezikovni vpliv v besedišču Martjanske pesmarice pod mentorstvom Marije Bajzek Lukač tudi z odlično oceno.

Od 2011 do 2014 je izvršil doktorski študij z doktorsko disertacijo A muravidéki szlovén irodalmi nyelv magyar jövevényszavai (Madžarske izposojenke prekmurskega slovenskega knjižnega jezika). Tudi je Marija Bajzek Lukač mentorirala to delo.

Danes živi v Ceglédbercelu.

Delo in raziskovalna področja

[uredi | uredi kodo]

Trenutno deluje kot asistent slavistike na Univerzi Lóranta Eötvösa v Budimpešti. Na fakulteti uči hrvaški jezik, književnost in literarno zgodovino. Raziskuje madžarsko-prekmurske jezikovne in madžarsko-slovenske literarne stike ter zgodovino prekmurskega knjižnega jezika, sodobno prekmurščino, zgodovino prekmurskega pravopisa, zgodovino kajkavskega knjižnega jezika ter madžarsko-hrvaške jezikovne in literarne stike. Udeležil se je slavističnih konferenc o slovenskem, hrvaškem in češkem jeziku. Napisal je mnogo razprav in znanstvenih člankov v slovenščini, hrvaščini in madžarščini. Tudi je sodaloval pri urejanju antologij in prevajanju slovenskih leposlovnih besedil.

Dela v slovenščini

[uredi | uredi kodo]
  • Madžarski kalk hištvo in sorodno v stari knjižni prekmurščini. Slovenski jezik – Slovene Linguistic Studies 8 (2011): 35–43.
  • Madžarski jezikovni vpliv v besedišču Martjanske pesmarice. Jezikoslovni zapiski 17/1 (2011): 35–72.
  • Primerjalni zgodovinski razvoj prekmurskega črkopisa. Jezikoslovni zapiski 18/2 (2012): 149–165.
  • Vprašanje časa prevzema madžarskih izposojenk v prekmurski knjižni jezik. Jezikoslovni zapiski 20/1 (2014): 135–144.
  • Prevzeto madžarsko besedje v stari knjižni prekmurščini. In: Zbornik Slavistčnega društva Slovenije 20. Slovenski mikorkozmosi – medetnični in medkulturni odnosi. Szerk.: Irena Novak Popov. Ljubljana: Zveza društev Slavistično društvo Slovenije, 2009. 131–140.
  • Glasoslovne in oblikoslovne značilnosti prekmurskega knjižnega jezika po letu 1900. In: Na kus reči. Rara avis IX. 1. diel – jazykoveda. Zborník z IX. filologickej konferencie. Szerk: Mgr. Zdenka Kumorová, PhD–Mgr. Dana Palecsková–Mgr. Peter Gregorík. Trnava: Filozofická fakulta Univerzity sv. Cyrila a Metoda v Trnave Katedra slovenského jazyka a literatúry, 2012. 51–58.
  • Vpliv Jana Husa na razvoj madžarskega in prekmurskega črkopisa. In: Na kus reči. Rara avis X. Zborník z X. Filologickej konferencie. Szerk. Mgr. Zdenka Kumorová PhD–Mgr. Peter Gregrík PhD–Mgr. Dana Palecsková. Trnava: Filozofická fakulta Univerzity sv. Cyrila a Metoda v Trnave Katedra slovenského jazyka a literatúry, 2013. 27–32.
  • Madžarsko-slovenski jezikovni stiki v Prekmurju. In: PhiloSlovenica. Mednarodno znanstveno srečanje doktorskih študentov slovenistike in slavistike. Zbornik študentske sekcije Slavističnega društva Slovenije 2. Szerk. Nina Ditmajer. Maribor: Zveza društev Slavistično društvo Slovenije–Slavistično društvo Maribor, 2014. 21–32.

Zunanje povezave

[uredi | uredi kodo]