Elektronsko knjižničarstvo

Iz Wikipedije, proste enciklopedije
Jump to navigation Jump to search

Elektronsko knjižničarstvo je koncept knjižnice, ki ponuja storitve preko spleta, omogočajo pa ga različni bibliografski sistemi.

Začetki[uredi | uredi kodo]

Elektronsko knjižničarstvo se je uveljavilo s pojavom Interneta. Do tedaj so bile naloge knjižničarjev enolične, gradivo je bilo popisano v katalogih, knjižnica je imela statično vlogo. Veljalo je, da knjižnica kot ustanova varuje knjige pred vplivom časa. Po nastanku interneta je nastala zmešnjava, saj je bilo informacij naenkrat preveč in so v neurejeni obliki krožile po spletu, zato so knjižničarji začeli tvoriti virtualne baze podatkov in razvilo se je virtualno knjižničarstvo v današnji obliki.

Virtualno knjižničarstvo danes[uredi | uredi kodo]

Koncept virtualne knjižnice je podoben klasični knjižnici, vendar uporabniku omogoča bistveno hitrejši dostop do želenega gradiva, kar je v sodobnem svetu zelo zaželeno. Nudi dostop do baz podatkov, skladišč informacijskih virov po elektronskih sistemih in omrežjih, vendar brez fizične lokacije. V bazah podatkov (seznamih gradiv, vnešenih v sistem) še vedno ni vseh informacij, katalogizatorji in kalasifikatorji pa se trudijo vnesti v sisteme tudi podatke o gradivih starejšega datuma. V praksi to pomeni, da si lahko uporabnik knjižničnega sistema prek računalnika rezervira ali izposodi določeno gradivo ter ima dostop do ostalih knjižničnih storitev.

S pojavom spletne knjižnice se je delo knjižničarjev močno spremenilo, knjižnice so dobile več prostorov, namenjenih računalnikom, spletnih čitalnic... Seveda veliko ljudi vztraja pri izposoji knjig na klasičen način, vseeno pa dostop do gradiva prek spleta pridobiva na priljubljenosti. Knjižnični sistemi nudijo vedno več storitev, slednje pa so vedno bolj izpopolnjene, torej kakovostne. Ker osnovna računalniška pismenost iz dneva v dan raste, je tudi prihodnost elektronskega knjižničarstva svetla.

Elektronsko knjižničarstvo v Sloveniji[uredi | uredi kodo]

Glede elektronskih knjižnic je Slovenija na evropskem nivoju, bibliotekarji oziroma knjižničarji se trudijo popisati čim več gradiva v elektronski obliki, ter ga tako narediti bolj dostopnega javnosti. Res je, da vsi uporabniki klasičnih knjižnic ne znajo uporabljati elektronske knjižnice, zato se v tej smeri organizira veliko izobraževanj in tečajev. Po svetu sicer obstaja veliko različnih knjižničnih sistemov, ki uporabnikom nudijo storitve spletne knjižnice, območje bivše Jugoslavije (tudi Slovenijo) pokriva sistem COBISS (sisteme povezuje mreža COBISS.net), katerega ustanovitelj je Inštitut informacijskih znanosti v Mariboru (IZUM).

IZUM[uredi | uredi kodo]

IZUM (Inštitut informacijskih znanosti v Mariboru) je javni zavod in raziskovalna organizacija, servis slovenske kulture, izobraževanja in znanosti, prav tako je tudi knjižnični informacijski servis v nacionalnem bibliografskem sistemu. Nastal je iz Računalniškega centra Univerze v Mariboru, ustanovila pa ga je Vlada Republike Slovenije. Od leta 1980 do 1990 je dosegel velik razvoj na področju informacijskih znanosti in je zaslužen kot ustanovitelj COBISS-a. Dejavnost Inštituta je vezana predvsem na delovanje knjižničnega sistema.

Glej tudi[uredi | uredi kodo]

Zunanje povezave[uredi | uredi kodo]