Ekspres, ekspres

Iz Wikipedije, proste enciklopedije
Ekspres, ekspres
RežijaIgor Šterk
ProdukcijaIgor Šterk
ScenarijMatjaž Pograjc
Igor Šterk
GlasbaMitja Vrhovnik Smrekar
FotografijaValentin Perko
MontažaStanko Kostanjevec
Studio
A.A.C. Productions
DistribucijaKarantija film
Datum izida
16. april 1997 (Slovenija)
Dolžina
76 minut
DržavaSlovenija
Jezikslovenščina
Proračun99.300.000 SIT (414.371 €)

Ekspres, ekspres je slovenski romantični komično dramski film iz leta 1997. Za Igorja Šterka je to celovečerni prvenec. Spogleduje se z estetiko nemega filma.[1]

Ob izidu je bil poleg uspešnice Outsider zaradi uspešne festivalske kariere proglašen za novi val slovenskega filma.[2] Bil je na rednem kinosporedu v Nemčiji[3] in tako postal prvi slovenski film po več kot tridesetih letih, ki se je predvajal v kinih v eni izmed držav Evropske unije.[4]

Zgodba[uredi | uredi kodo]

Ivan se po smrti očeta odpravi na brezciljno pot z vlakom, na kateri spozna več potnikov, tudi dekle, s katerim se zbliža. V filmu se pojavijo še strogi kondukter, ki preganja potnike brez vozovnic, keatonovski slepi potnik, ki podira drevesa in se privezuje na tračnice, da bi prišel na vlak in ga nenehno mečejo ven, železničarji, ki dolgčas preganjajo z nogometom, dobrodušnež, ki se z barvnimi baloni prebija skozi ozke hodnike vlaka, gluhonema popotnika, ki edina v filmu ves čas govorita in glasbenik, ki po postajah za drobiž prepeva Tih deževen dan. Glavni junak na prazni železniški postaji odpleše glasbeno sekvenco iz Vivaldijevih Štirih letnih časov. Film dopolnjujeta nostalgična avtorska godalna glasba in Vivaldijeve intervencije.

Financiranje, produkcija in trženje[uredi | uredi kodo]

Projekt je ocenjen na 99.300.000 tolarjev (414.371 evrov). Sofinanciral ga je Filmski sklad RS (227.090 evrov). Producent je bil Igor Šterk iz A.A.C. productions, koproducent pa TV SLO.[5][6]

Film je med prvimi, katerih financiranje je v celoti vodil Filmski sklad RS, ki je pri tem nasledil Ministrstvo za kulturo.[7] Posnet je bil v treh mesecih leta 1995, s konca avgusta, med lokacijami so bili železniška proga med Kočevjem in Grosupljem ter Primorska.[8][4]

Eden izmed zaposlenih na Slovenskih železnicah je bil ekipi ves čas na voljo. Podjetje jim je na razpolago dalo tudi odslužene vlake, promocijsko pa je v središču Ljubljane postavilo muzejski vlak s fotografijami s snemanja.[4]

Odziv kritikov in gledalcev[uredi | uredi kodo]

Kritiki[uredi | uredi kodo]

Ženja Leiler je napisala, da pridevnik avtorski v Šterkovem primeru ne pomeni psevdointelektualiziranja, ampak samosvojo atmosfero in formo. Ekspres, ekspres se po njenem spogleduje s Tatijevo reciklažo klasične komedije in je topla in zavestno naivna vera v nekonfliktno in nekaotično življenje. Zmotilo jo je pomanjkanje tematskih in scenskih detajlov ter gegovskega humorja, zaradi česar Šterkov vlak kljub natančnemu ritmu v prvi polovici vozi tudi v praznem teku. Glavnima junakoma je očitala, da sta zaradi pomanjkanja subverzivnosti in konfliktnosti preveč pasivna. Film je pohvalila kot toplo, svežo, zračno in izbrušeno vajo v slogu s subtilno atmosfero, ki se poklanja stoletni filmski zgodovini. Všeč so ji bili fotografija, montaža in z nemim miljejem stopljen melanholični Baković, katerega brcajoči ples je označila za antologijski.[9]

Dolenjski list je zmotilo, da Ivan kadi plave Gauloises, ko vozne karte plačuje v dinarjih in je sprevodnik v uniformi Jugoslovanskih železnic, nekaj trenutkov kasneje pa izreže svojo fotografijo iz slovenskega potnega lista.[10]

Obisk v kinu[uredi | uredi kodo]

Film je videlo 8839 gledalcev.[5]

Zasedba[uredi | uredi kodo]

Ekipa[uredi | uredi kodo]

Nagrade[uredi | uredi kodo]

6. Slovenski filmski maraton 1997[uredi | uredi kodo]

  • nagrada za režijo (Obrazložitev: »Režiser se je odločil svojo zgodbo povedati skoraj brez besed, kar je dokaj tvegana odločitev. Izpeljal jo je v duhoviti maniri z ekonomičnimi izraznimi sredstvi, dosledno karakterizacijo likov in solidno vizualno kontinuiteto ter ustvaril občuteno in poetično delo.«)
  • nagrada za fotografijo (Obrazložitev: »V filmu Herzog se rafinirana slikovna zasnova do podrobnosti sklada z nekoliko izumetničeno, a gladko tekočo pripovedjo. Nasprotno pa se v filmu Ekspres-Ekspres Perkova kamera iznajdljivo sooči z izzivom omejenega prostora, fragmentiranega dejanja in sanjske stvarnosti.«)
  • nagrada za scenografijo (Obrazložitev: »Pavlovčeva scenografija je pokazala, da je mogoče na zelo omejenem prizorišču, kot je vlak s svojimi potniki in postajami, zasnovati občuten intimističen okvir, v katerega je postavljena zgodba mladega para sredi bežečega sveta.«)
  • nagrada za zvok
  • Stopova nagrada za igralca leta: Gregor Baković (Žirija revije STOP, ki so jo sestavljali Boštjan Hladnik, filmski režiser, predsednik, in člana Jelka Stergel, direktorica Film Art Festa v Ljubljani in Miha Bruh, pomočnik glavnega in odgovornega urednika revije STOP)
  • Nagrada Fipresci, priznanje za avtorski dosežek: Igor Šterk (Žirija Društva slovenskih filmskih kritikov in publicistov v sestavi Živa Emeršič Mali, Silvan Furlan in Simon Popek. Obrazložitev: »Debitantski prvenec scenarista in režiserja Igorja Šterka zaznamujeta pogum in nekonvencionalnost avtorskega pristopa, česat v slovensem filmu ne srečamo prav pogosto. Šterkov film se na eni strani spoštljivo in nostalgično priklanja preteklim filmskim časom in velikim vzornikom, na drugi pa občutljivo odkriva in zaznava nove prostore filmske slike in zvoka, ki jih sestavlja v svojevrstno ljubezensko pripoved.«)[13]

Datumi izida[uredi | uredi kodo]

  • Slovenija: kino Komuna, Ljubljana. 16. april 1997[14]

Izdaje na nosilcih[uredi | uredi kodo]

  • Ekspres ekspres. videokaseta. Šentrupert : Karantanija film, cop. 1997
  • Ekspres ekspres. video DVD. Ljubljana : Andromeda, 2005. Zbirka Novi slovenski film. (vključuje tudi filmski napovednik, podnapise, fotogalerijo, intervjuje z ustvarjalci, zakulisno dogajanje, neobjavljene posnetke iz filma in študentski film Razglednice).[15]
  • Ekspres ekspres. zvočni CD. Ljubljana : Nika, 1997

Sklici[uredi | uredi kodo]

  1. ↑ »Igor Šterk, filmski režiser: V ta projekt sem resnično verjel«. Dnevnik. 1. december 2016. Pridobljeno 4. julija 2021.
  2. ↑ Vrdlovec, Zdenko (16. september 2018). »Slovenski novi val?«. Dnevnik. Pridobljeno 4. julija 2021.
  3. ↑ Zupanc, Petra. Ko ti prileti življenje v glavo. str. 30. Novi tednik NT&RC (07.02.2002), letnik 56, številka 6. Dokument v zbirki Digitalne knjižnice Slovenije.
  4. ↑ 4,0 4,1 4,2 BIZJAK, Mateja, 2006, Pozicioniranje tržnih znamk v slovenske filme : diplomsko delo [na spletu]. Univerza v Ljubljani, Fakulteta za družbene vede . [Dostopano 4 julij 2021]. Pridobljeno http://dk.fdv.uni-lj.si/diplomska/pdfs/Bizjak-Mateja.PDF
  5. ↑ 5,0 5,1 Filmska produkcija celovečernih filmov v Sloveniji od leta 1995 a) Večinsko financiranje s strani Filmskega sklada RS/ Slovenskega filmskega centra. SFC. pridobljeno 4. julij 2021
  6. ↑ Ekspres, ekspres (1997), pridobljeno 4. julija 2021. BSF
  7. ↑ Ahačič, Marjana. Ljudje hodijo v kino, kot bi šli na kozarec piva. Pogovor s Tonetom Frelihom, direktorjem Filmskega sklada Republike Slovenije. str. 18. Gorenjski Glas. 11. oktober 1996. l. 49., št. 81
  8. ↑ Glavonjič, Milan. Na vlaku snemajo nov slovenski film. str. 8. Dolenjski list (03.08.1995), letnik 46, številka 31. Dokument v zbirki Digitalne knjižnice Slovenije.
  9. ↑ 9,0 9,1 9,2 Leiler, Ženja. Ljubezen na prvi kupe in druge zgodbe : film Ekspres ekspres Igorja Šterka. str. 8. Delo (18.04.1997), letnik 39, številka 89. Dokument v zbirki Digitalne knjižnice Slovenije.
  10. ↑ Petković, Boris. Dosežek:gledljiv slovenski film. str. 24. Dolenjski list (30.01.1997), letnik 48, številka 4. Dokument v zbirki Digitalne knjižnice Slovenije.
  11. ↑ »LUTKE ZA FILM EKSPRES EKSPRES«. www2.arnes.si. Pridobljeno 4. julija 2021.
  12. ↑ Zlata ptica enaindvajsetič. str. 12. Gorenjski Glas. 16. januar 1998. št. 4., l. 51
  13. ↑ Nagrade 6. slovenskega filmskega maratona. Ekspres - Ekspres (nagrade). Filmski sklad RS. arhivirano s prvotnega spletišča
  14. ↑ Ekspres ekspres. str. 21. Delo (16.04.1997), letnik 39, številka 87. Dokument v zbirki Digitalne knjižnice Slovenije.
  15. ↑ »DVD zbirko Novi slovenski film začenja Ekspres, ekspres«. Dnevnik. 3. marec 2005. Pridobljeno 4. julija 2021.

Zunanje povezave[uredi | uredi kodo]


Pridobljeno iz »https://sl.wikipedia.org/w/index.php?title=Ekspres,_ekspres&oldid=5540873«