Eblaitščina

Iz Wikipedije, proste enciklopedije
Jump to navigation Jump to search
Eblaitščina
Področje Ebla
Obdobje 3. tisočletje pr. n. št.[1]
afro-azijska
Jezikovne kode
ISO 639-3 xeb
Seznam Linguist
xeb
Glottolog ebla1238[2]

Eblaitščina ali stara sirščina je izumrli semitski jezik, ki se je govoril v 3. tisočletju pr. n. št. v severni Siriji.[3] Ime je dobil po mestu Ebla v sodobni zahodni Siriji.[3] Različici eblaitščine sta se govorili tudi v Mariju in Nagarju.[3][4] Po mnenju Cyrusa H. Gordona[5] se jezik ni govoril prav pogosto, ampak je bil predvsem pisna lingua franca v vzhodno in zahodnosemitskih zadevah.

Klasifikacija[uredi | uredi kodo]

Eblaitščina je bila opisana kot vzhodnosemitski ali severnosemitski jezik. Jezikoslovci so opazili veliko tudi podobnost s predsargonsko akadščino in še preučujejo povezave med njima.

Severnosemitska klasifikacija[uredi | uredi kodo]

Edward Lipiński trdi, da v 3. tisočletju pr. n. št. ni bilo jasne meje med vzhodnosemitskimi in zahodnosemitskimi jeziki. Eblaitščino ima za prasirščino in podobnosti z akadščino razlaga z isto pisavo, ki so si jo oboji sposodili od Sumercev.[6] Lipiński ločuje eblaitščino od akadščine. Slednjo uvršča med vzhodnosemitske jezike, eblaitščino, amoritščino in ugaritščino pa v družino severnosemitskih jezikov.[7]

Vzhodnosemitska klasifikacija[uredi | uredi kodo]

Nekateri znanstveniki, med njimi Richard I. Caplice, Ignace Gelb in John Huehnergard, prištevajo eblaitščino k vzhodnosemitskim jezikom in v njej ne vidijo zgodnjega akadskega narečja,[8] ker so med njo in drugimi akadskimi narečji znatne razlike.[9]

Manfred Krebernik trdi, da je eblaitščina tako tesno povezana z akadščino, da se jo lahko šteje za zgodnje akadsko narečje, čaprav so nekatera imena, ki se pojavljajo v tablicah, severozahodnosemitska.[10]

Zagovorniki vzhodnosemitske klasifikacije imajo eblaitščino za jezik, ki ima značilnosti zahodnosemitskih in vzhodnosemitskih jezikov.[11][12] Slovnično je eblaitščina bliže akadščini, leksično in v nekaterih slovničnih oblikah pa zahodnosemitskim jezikom.[13]

Sklici[uredi | uredi kodo]

  1. Eblaitščina at MultiTree on the Linguist List
  2. Nordhoff, Sebastian; Hammarström, Harald; Forkel, Robert; Haspelmath, Martin, ur. (2013). "Eblan". Glottolog. Leipzig: Max Planck Institute for Evolutionary Anthropology. 
  3. 3,0 3,1 3,2 Keith Brown, Sarah Ogilvie (2010): Concise Encyclopedia of Languages of the World, str. 313. Arhivirano iz izvirnika 18. oktobra 2017.
  4. Edward Lipiński (2001): Semitic Languages: Outline of a Comparative Grammar, str. 52. Arhivirano iz izvirnika 17. oktobra 2017.
  5. C.H. Gordon: Amorite and Eblaite, str. 101.
  6. Edward Lipiński (2001): Semitic Languages: Outline of a Comparative Grammar, str. 49. Arhivirano iz izvirnika 22. aprila 2017.
  7. Edward Lipiński (2001): Semitic Languages: Outline of a Comparative Grammar, str. 50. Arhivirano iz izvirnika 26. aprila 2017.
  8. Robert Hetzron (2013): The Semitic Languages, str. 7. Arhivirano iz izvirnika 6. maja 2016.
  9. Jerrold S. Cooper, Glenn M. Schwartz (1996): The Study of the Ancient Near East in the Twenty-first Century: The William Foxwell Albright Centennial Conference, str. 259. Arhivirano iz izvirnika 20. marca 2018.
  10. Krebernik: Linguistic Classification.
  11. Alan S. Kaye (1991): Semitic studies, Volume 1, str. 550. Arhivirano iz izvirnika 20. marca 2018.
  12. Robert Hetzron (2013): The Semitic Languages, str. 101. Arhivirano iz izvirnika 23. aprila 2016.
  13. Watson E. Mills, Roger Aubrey Bullard (1990): Mercer Dictionary of the Bible, str. 226. Arhivirano iz izvirnika 21. maja 2016.

Viri[uredi | uredi kodo]

  • A. Archi (1987): Ebla and Eblaite, Eblaitica 1. Ur. C.H. Gordon, Winona Lake, Indiana: Eisenbrauns, str. 7–17.
  • Cyrus H. Gordon (1997): Amorite and Eblaite, The Semitic Languages, ur. Robert Hetzron, New York: Routledge, str. 100-113.
  • Manfred Krebernik (1996): The Linguistic Classification of Eblaite: Methods, Problems, and Results v The Study of the Ancient Near East in the Twenty-First Century, The William Foxwell Albright Centennial Conference, str. 233–249.
  • G. Rubio (2006): Eblaite, Akkadian, and East Semitic v The Akkadian Language in its Semitic Context, ur. N.J.C. Kouwenberg in G. Deutscher, Leiden: Nederlands Instituut voor het Nabije Oosten), str. 110–139.