Dvoglasnik

Iz Wikipedije, proste enciklopedije
Jump to navigation Jump to search

Dvóglásnik ali diftóng je samoglasniški glasnik (fonem) z drsnim izgovorom med dvema izgovornima točkama, od katerih je ena lahko težiščna, na primer au v nemščini ali ie in ei v dolenjščini, ei in ou v prekmurščini.[1] Dvoglasnik je tudi zveza samoglasnika in zvočnika, zlasti obeh drsnikov, j in r (na primer v dàj, pràv).[2] V slovenščini se namreč j in v na koncu zlogov in pred soglasniki izgovarjata kot prava samoglasnika i in u, zato tvorita s predstoječim samoglasnikom dvoglasnik.[3]

Sklici[uredi | uredi kodo]

  1. ^ Toporišič J. Enciklopedija slovenskega jezika. Ljubljana 1992.
  2. ^ Slovenski pravopis, Ljubljana 2007, str. 119.
  3. ^ Breznik, A. Slovenska slovnica za srednje šole. Celovec, 1916.