Duocilinder

Iz Wikipedije, proste enciklopedije
Skoči na: navigacija, iskanje
Stereografska projekcija sedla duocilindra (glej spodaj). Sedlo se vrti v ravnini XW.

Duocilinder (tudi dvojni valj) je geometrijski objekt potopljen v štirirazsežni evklidski prostor. Geometrijski objekt je definiran kot kartezični produkt dveh krogov s polmerom r.

D = \{ (x,y,z,w) | x^2+y^2\leq r^2,\ z^2+w^2\leq r^2 \}

To je analogija valju v trirazsežnem prostoru, kjer je kartezični produkt kroga in daljice.

Geometrija[uredi | uredi kodo]

Povezava trimnogoterosti[uredi | uredi kodo]

Duocilinder je povezava dveh medsebojno pravokotnih trimnogoterosti s površino, ki je podobna torusu. Lahko jo opišemo z enačbami:

x^2 + y^2 = r^2, z^2 + w^2 \leq r^2

in

z^2 + w^2 = r^2, x^2 + y^2 \leq r^2

Duocilinder se tako imenuje zato, ker povezuje ti dve trimnogoterosti in si ga lahko predstavljamo kot trirazsežne valje, ki so tako upognjeni v štirirazsežnem, da tvorijo zaprte zanke v ravninah XY in ZW. Duocilinder ima vrtilno simetrijo v teh ravninah.

Sedlo[uredi | uredi kodo]

Sedlo duocilindra je dvorazsežna mnogoterost, ki je meja med dvema povezujočima torusoma. Ima obliko Cliffordovega torusa, ki je kartezični produkt dveh krožnic. Konstruiramo ga na naslednji način: Zvijemo dvorazsežni pravokotnik v valj tako, da se srečata njegov spodnji in zgornji rob. Potem zvijemo valj v ravnini , ki je pravokotna na trirazsežno hiperravnino v kateri leži valj tako, da se srečata njegova dva krožna konca.

Projekcije[uredi | uredi kodo]

Vzporedne projekcije duocilindra v trirazsežni prostor in njegovi prečni preseki s trirazsežnim prostorom tvorijo valje. Projekcija duocilindra v perspektivi tvori oblike podobne torusu z izpolnjeno luknjo.

Odnos do drugih oblik[uredi | uredi kodo]

Duocilinder je mejna oblika duoprizem ko bi se število prizem približevalo neskončnosti. Duoprizme tako služijo kot dober približek duocilindra.

V trirazsežnem prostoru se valj smatra kot nekaj med kocko in sfero. V štirirazsežnem obstojajo tri vmesne oblike med teseraktom (1-kroglax1-krogla x 1-krogla x 1-krogla) in hipersfero (4-krogla). To so telesa telo, ki jih imenujemo kubinder (2-krogla x 1-krogla x 1-krogla), duocilinder ( 2-krogla x 2-krogla) in sferinder ( 3-krogla x 1-krogla). Te konstrukcije odgovarjajo razdelitvi števila 4, kar je število razsežnosti.

Glej tudi[uredi | uredi kodo]