Druga burska vojna

Iz Wikipedije, proste enciklopedije
Skoči na: navigacija, iskanje
Druga burska vojna
Del Burske vojne
Datum 11. oktober 1899 do 31. maj 1902
Prizorišče Južna Afrika
Rezultat britanska zmaga
Ozemeljske
spremembe
pogodba iz Vereeniginga
Udeleženci
Zastava Združenega kraljestva Velika Britanija Flag of the Orange Free State.svg Oranje

Flag of Transvaal.svg Transvaal

Poveljniki
Zastava Združenega kraljestva Lord Milner
Zastava Združenega kraljestva Sir Redvers Buller
Zastava Združenega kraljestva Lord Kitchener
Zastava Združenega kraljestva Lord Roberts
Flag of Transvaal.svg Paul Kruger
Flag of Transvaal.svg Louis Botha
Flag of Transvaal.svg Koos de la Rey
Flag of the Orange Free State.svg Martinus Steyn
Flag of the Orange Free State.svg Christiaan de Wet
Žrtve
6,000 - 7,000 (~14,000 zaradi bolezni) 6,000 - 8,000 (+ neznano število zaradi bolezni)
Civilne žrtve [večinoma Buri]: 24,000+

Druga burska vojna je bila vojna med Združenim kraljestvom na eni in dvema neodvisnima južnoafriškima republikama, Oranje-Vrystaat in Transvaalom, na drugi strani. Trajala je od 11. oktobra 1899 do 31. maja 1902 in se končala z zmago Britancev ter integracijo Južne Afrike v britanski imperij.

Vojno so leta 1899 sprožile številne krivice. Buri pod Krugerjevim vodstvom so nasprotovali imperialistični politiki Josepha Chamberlaina. Bali so se, da bo zaradi nje Transvaal izgubil samostojnost. Razmere so se še poslabšale, ko so Britanci odvzeli politični pravice uitlanderjem, precej pa je bilo krivo tudi napadalno vedenje britanskega visokega komisarja lorda Alfreda Milnerja. Za Veliko Britanijo je bil nadvse pomemben nadzor nad randskim nahajališčem zlata.

Leta 1896 sta Transvaal in Svobodna država Oranje sklenila vojaško zvezo. Buri, ki jih je oboroževala Nemčija, niso zbrali več kot 88.000 mož, vendar so bili v prvih spopadih močnejši od Britancev. Preobrat v drugi burski vojni je pomenilo neuspešno obleganje mesta Mafeking, ki ga je vodil general Piet Cronje, mesto pa je s peščico vojakov ter s pomočjo civilistov ubranil Baden-Powell.

Leta 1900 je britanska vojska poslala okrepitve pod poveljstvom Kitchenerja in Robertsa. Kitchener je pri bojevanju uporabil taktiko požgane zemlje, s katero je sistematično uničeval kmetije ter prebivalstvo pošiljal v koncentracijska taborišča. Leta 1901 je bila podana pobuda za mir, vendar so bili pogoji, med katerimi je bila tudi izguba burske samostojnosti, sprejeti šele leta 1902 s podpisom premirja v Vereenigingu.

Zunanje povezave (v angleščini)[uredi | uredi kodo]