Družinica

Iz Wikipedije, proste enciklopedije
Družinica
RežijaJan Cvitkovič
ProdukcijaAndrej Štritof
Aleš Pavlin
ScenarijJan Cvitkovič
GlasbaDamir Avdić
FotografijaMarko Brdar
MontažaJurij Moškon
Andrija Zafranović
Studio
DistribucijaFivia
Datum izida
19. oktober 2017 (Slovenija)
Dolžina
95 minut
DržavaSlovenija
Srbija
Jezikslovenščina
Proračun857.083 €

Družinica je slovenski dramski film iz leta 2017. Napisal in režiral ga je Jan Cvitkovič.

Zgodba[uredi | uredi kodo]

Marko Gradnik, priljubljeni 48-letni srednješolski profesor filozofije, nekdanji judoist in oče dveh otrok, izgubi službo zaradi lažne obtožbe o spolnem nadlegovanju s strani dijakinje Verene in drugih učencev. Kmalu odpustijo še njegovo ženo, 37-letno kemičarko Dunjo, ki dela v razvojnem oddelku v tovarni. Njun sin Taras zaradi finančnih težav ne more več trenirati juda. Situacija se od nato le še slabša, zgodijo so nerazumevajoča birokracija, ki onemogoči prejemanje socialne pomoči in ostalih transferjev zaradi dohodkov izpred dveh let, izklop elektrike in interneta, neplačana šolska prehrana, Markovo popivanje in nasilje nad Dunjo, rubež v stanovanju in zaplemba avta. Taras prevzema vlogo skrbnika, Dunja prosjači bivšega šefa za denar in laže družini, da inštruira, Marko pa postane izterjevalec dolgov. Ko Mala nariše portret družine, Taras ugotovi, da ima mama rojstni dan. Iz ostankov pic, ukradenih iz picerije, sestavita veliko družinsko pico in z njo presenetita starša, ki se zjočeta. V Marku se nekaj prelomi.[1][2]

Financiranje[uredi | uredi kodo]

Projekt je stal 857.083 evrov.[3] Podprli so ga RTV Slovenija (405.696,73 evrov),[4] Slovenski filmski center (150.000 evrov)[5] in Srbski filmski center (5.474.000 dinarjev oz. pribl. 46.453 evrov).[6] Producenta sta bila Andrej Štritof in Aleš Pavlin iz podjetja Perfo, koproducent beograjski Pilon Media, tehnične storitve pa je nudil FS Viba film (168.886 evrov).[5]

Film so snemali tudi na OŠ Hinka Smrekarja v Ljubljani.[7]

Odziv kritikov in gledalcev[uredi | uredi kodo]

Kritiki[uredi | uredi kodo]

Za Marcela Štefančiča jr. je to še en samopomilujoč slovenski film o trpljenju srednjega razreda, ki pretirava z nalaganjem nesreč, podobno kot Inferno (ocena: »zadržan +«).[1]

Matic Majcen je napisal, da je režiser Cvitkovič v zatonu in daleč od uspeha, ki ga je dosegel z nadpovprečnim in mednarodno opaženim prvencem Kruh in mleko. Primožu Vrhovcu je očital ozek igralski razpon, ki povzroča občutek sterilnosti in izumetničenosti, zmotil ga je tudi skromen zvok. Marka Brdarja je pohvalil kot dobrega direktorja fotografije, ki skuša skriti tehnične pomanjkljivosti filma. Filmu je očital, da se je lotil v Sloveniji in na tujem prežvečenih tem. Vprašal se je, zakaj slovenski financerji, producenti in režiserji mislijo, da je tovrsten pristop še izviren in pomislil, da za preboj na mednarodne festivale morda lovijo trend revščine, dokler je še v modi. Namesto pornografije revščine, ki doseže le nagrado na kakem manjšem festivalu, si je želel raziskovalne dokumentarce, ki pa bi po njegovem zmotili v politični vsakdan vpete inštitucije, ki filme financirajo. Motiv večine režiserjev za tovrstni aktivizem se mu zdi preskromen.[8]

Denis Valič je napisal, da gre za najbolj zrelo Cvitkovičevo delo, ki se z odpiranjem perspektive dvigne nad lastne napake, ki se najbolj izrazito pokažejo skozi preveliko vnemo pri tragični zaostritvi položaja.[9]

Igor Harb je prepoznal vzporednice s filmom Jaz, Daniel Blake, ki se mu zdi manj intimen, a bolj učinkovit. Pohvalil je igro, kamero in glasbeno opremo, ki film dvignejo nad klišeje, ter pokažejo na zaostanek pri zgodbi in razvoju likov. Nekatere scene so se mu zdele prisiljene, druge pa zelo ganljive.[10] Prizorom, ki kažejo neusmiljenost birokratskega blodnjaka, je očital odsotnost razumevajočih socialnih delavcev. Interakcije članov družine z zunanjim svetom so se mu zdele pavšalne ter tako škodljive za sporočilnost in kakovost filma.[11]

Obisk v kinu[uredi | uredi kodo]

Film je videlo 1.967 gledalcev.[3]

V ljubljanskem Koloseju je bil film zaradi slabe gledanosti umaknjen po enem tednu. Ob tem so Slovenske novice objavile še trditev, da je bil njihov novinar zadnji dan predvajanja edini gledalec v dvorani.[12] Na njihov naslov, da je to šok, je Marko Crnkovič odgovoril, da je šokanten le uspeh komedije Pr' Hostar, da ljudje pač ne bodo hodili še v kino gledat ekonomskega in socialnega trpljenja, da je slovenski film marginalen, da je Kolosej iz mode ter da slovenski kritiki in novinarji pretencioznim filmarjem ne morejo pomagati s svojimi objavami, pa če se še tako trudijo.[13]

Zasedba[uredi | uredi kodo]

Ekipa[uredi | uredi kodo]

Nagrade[uredi | uredi kodo]

Festival slovenskega filma 2017[uredi | uredi kodo]

  • vesna za fotografijo
  • vesna za glasbo
  • vesna za zvok
  • vesna za kostumografijo

Nominacije[uredi | uredi kodo]

  • iris za fotografijo (podeljuje Združenje filmskih snemalcev Slovenije)

Izdaje na nosilcih[uredi | uredi kodo]

  • Družinica. video DVD. Vojnik : Fivia, (2018)

Sklici[uredi | uredi kodo]

  1. ↑ 1,0 1,1 Štefančič, Marcel (13. oktober 2017). »Družinica«. Mladina.si. zahtevana naročnina. Pridobljeno 20. junija 2021.
  2. ↑ Družinica. https://www.vibafilm.si. 14. februar 2017. pridobljeno 20. junija 2021
  3. ↑ 3,0 3,1 Filmska produkcija celovečernih filmov v Sloveniji od leta 1995 b) Delno financiranje s strani Filmskega sklada RS. 13. september 2019. Slovenski filmski center. pridobljeno 20. junija 2021
  4. ↑ str. 21. Programsko-produkcijski načrt 2018 verzija 2. RTV Slo. november 2017. pridobljeno 20. junija 2021
  5. ↑ 5,0 5,1 str. 63. Program dela za leto 2018. Slovenski filmski center. pridobljeno 20. junija 2021
  6. ↑ ОДЛУКУ о избору пројеката за финансирање и суфинансирање пројеката у кинематографијиза 2014. годинуу категоријиСуфинансирање производње мањинских копродукција. Filmski centar Srbije. 30. september 2014. (srbščina - cirilica). pridobljeno 20. junija 2021
  7. ↑ »Obvestilo«. OŠ Hinka Smrekarja Ljubljana. 21. junij 2016. Pridobljeno 20. junija 2021.
  8. ↑ Majcen, Matic (21. oktober 2017). »Zgolj ilustracija revščine«. www.vecer.com. zahtevana naročnina. Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 24. junija 2021. Pridobljeno 20. junija 2021.
  9. ↑ Valič, Denis (16. oktober 2017). »Filmska recenzija: Družinica«. RTVSLO.si. Pridobljeno 20. junija 2021.
  10. ↑ Harb, Igor (28. oktober 2017). »Filmska ocena: Družinica, 2017«. Harb.si. Pridobljeno 20. junija 2021.
  11. ↑ Harb, Igor (1. oktober 2018). »Video esej: Podobe socialne mreže v sodobnem slovenskem filmu«. Gledal_a bom. Pridobljeno 20. junija 2021.
  12. ↑ N, S. (30. oktober 2017). »FOTO: Šok v dvorani največjega slovenskega kina«. old.slovenskenovice.si. Pridobljeno 20. junija 2021.
  13. ↑ Crnkovič, Marko (5. november 2017). »To morate videti: Prebujanja Petra Bratuše«. www.vecer.com. zahtevana naročnina (Večer v nedeljo). Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 24. junija 2021. Pridobljeno 20. junija 2021.

Zunanje povezave[uredi | uredi kodo]

Pridobljeno iz »https://sl.wikipedia.org/w/index.php?title=Družinica&oldid=5831945«