Drapetomanija

Iz Wikipedije, proste enciklopedije
Samuel A. Cartwright (1793–1863)

Drapetomanija je bila domnevna duševna bolezen, za katero je leta 1851 ameriški zdravnik Samuel A. Cartwright domneval, da je vzrok za bežanje sužnjev.[1][2] Hipoteza je bila odraz prepričanja, da je suženjstvo v Novem svetu tako izboljšalo življenje zasužnjenih, da bi le tisti, ki trpijo za neko obliko duševne bolezni, želeli pobegniti.[3][4]

Cartwright je posebej obravnaval sužnje na plantažah. Ker sužnji, zadovoljni s svojim stanjem, ne bi želeli oditi, je sklepal, da morajo biti takšni ljudje bolni in nedovzetni za naravni red stvari. V De Bow's Review je objavil članek o boleznih in posebnostih črnih sužnjev.[5][6] Cartwrightov članek, ki je bil na jugu zelo popularen in velikokrat ponatisnjen, je bil v severnih Združenih državah na široko zasmehovan in satiriziran. Tak znanstven pristop je bil od takrat označen za psevdoznanost[7] in spoznan za znanstveni rasizem.[8]

Izraz izhaja iz grškega δραπέτης ( drapetēs, "pobegli [suženj]") in μανία (manija, »norost, blaznost«).[9]

Šele leta 1914 je tretja izdaja Praktičnega medicinskega slovarja Thomasa Lathropa Stedmana vključevala vnos za drapetomanijo, opredeljeno kot »Vagabondage, dromomania ; nenadzorovana ali nora želja po tavanju«.[10]

Opis[uredi | uredi kodo]

Gravura pobeglega sužnja, objavljena leta 1837

Cartwright je opisal motnjo - ki je, kot je dejal, "našim zdravstvenim oblastem neznana, čeprav je njen diagnostični simptom, pobeg iz služenja, dobro znan našim lastnikom plantaž in nadzornikom"[9] - prispevek objavljen v Zdravniškemu združenju v Louisiana[7] je bil velikokrat ponatisnjen in razširjen.

Izjavil je, da so za bolezen krivi gospodarji, ki so se preveč zbližali s črnci in jih obravnavali kot sebi enakovredne.[11]

Če so obravnavani prijazno, dobro prehranjeni in oblečeni, z dovolj drv, da ohranjajo majhen ogenj celo noč, razdeljeni v družine, vsaka družina ima svojo hišo, jim ni dovoljeno ponoči hoditi naokoli in obiskovati sosedov, prejemati obiskov ali uživati v opojnih pijačah, in če niso preveč obremenjeni ali izpostavljeni vremenskim razmeram, so zelo lahko obvladljivi, bolj kot katerikoli drug narod na svetu. Če se kateri od njih, ali več njih, kadarkoli nagnjeni dvigniti svoje glave na raven svojega gospodarja ali nadrejenega, zahteva človečnost in njihovo lastno dobro, da bi jih kaznovali, dokler ne padejo v pokorno stanje, ki jim je bilo namenjeno. Dovolj je, da jih ohranjamo v tem stanju in jih obravnavamo kot otroke, da preprečimo, da bi bežali.

[12]

Cartwright v knjigi Diseases and Peculiarities of the Negro Race pravi, da Sveto pismo nagovarja sužnje, naj bodo podrejeni svojemu gospodarju in si zato ne bodo želeli pobegniti.[9]

Če belopolti poskušajo nasprotovati božji volji, tako da poskušajo narediti temnopoltega človeka čemerkoli drugega kot pokornega in uklonjenega sužnja (kot je vsemogočni razglasil, da naj bo), tako da ga skušajo povzdigniti na svojo raven ali ga postaviti v enakopraven položaj; ali če zlorabijo moč, ki jim jo je Bog dal nad njihovim bližnjim človekom, tako da mu delajo krivice, ga kaznujejo v jezi, ga zanemarjajo pri zaščiti pred samovoljnimi zlorabami njegovih sotrpinov in drugih ali mu odrekajo običajno udobje in nujnosti življenja, se bo temnopoltež odločil pobegniti; toda če ga ohranjajo v položaju, ki se ga je po Svetem pismu nameraval zavzeti, to je v položaju pokornosti; in če je njegov gospodar ali nadrejeni do njega prijazen in milostljiv, brez poniževanja, ter mu hkrati zagotavlja fizične potrebe in ga ščiti pred zlorabami, bo temnopoltež uročen in ne more pobegniti.

Poleg tega, da je prepoznal drapetomanijo, se mu je zdelo, da je mogoče z »ustreznim zdravniškim nasvetom, ki se ga strogo upošteva, to težavno prakso bežanja, ki jo imajo mnogi črnci, skoraj v celoti preprečiti«.[9] V primeru sužnjev, »kujavih in nezadovoljnih brez razloga« – opozorilni znak skorajšnjega bega – je Cartwright omenil »izbijanje hudiča iz njih« kot »preventivni ukrep«.[7][13][14]

Odziv[uredi | uredi kodo]

Medtem ko je bil Cartwrightov članek ponatisnjen na jugu, so ga v severnih Združenih državah Amerike na veliko zasmehovali. Satirična analiza članka se je pojavila v uvodniku Buffalo Medical Journal leta 1855.[15] Znani krajinski arhitekt Frederick Law Olmsted je v delu A Journey in the Seaboard Slave States (1856) komentiral, da so beli služabniki pogosto bežali, zato je sarkastično pripomnil, da je bila domnevna bolezen pravzaprav belopoltega evropskega izvora in so jo v Afriko prinesli trgovci.[16]

Sodobniki so imeli Cartwrighta za obrobno osebnost.[17]

Sklici[uredi | uredi kodo]

  1. ↑ White, Kevin (2002). An introduction to the sociology of health and illness. SAGE Publishing. str. 41, 42. ISBN 0-7619-6400-2.
  2. ↑ Bynum, Bill (2000). »Discarded Diagnoses : Drapetomania«. The Lancet. 356 (9241): 1615. doi:10.1016/s0140-6736(05)74468-8. LCCN sf82002015. OCLC 01755507. PMID 11075805.
  3. ↑ Michael, Ruane (30. april 2019). »A brief history of the enduring phony science that perpetuates white supremacy«. The Washington Post. Pridobljeno 21. januarja 2022.
  4. ↑ Pilgrim, David (1. november 2005). »DRAPETOMANIA - NOVEMBER 2005«. Ferris State University: Jim Crow Museum. Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 10. avgusta 2020. Pridobljeno 21. oktobra 2022.
  5. ↑ Hervé Guillemain, "Drapetomania" in Hervé Guillemain (ed.), DicoPolHiS, Le Mans Université, 2021.
  6. ↑ De Bow's Review of the Southern and Western States (v angleščini). Zv. 11. New Orleans: J.D.B. De Bow. 1851. str. 331–336.{{navedi knjigo}}: Vzdrževanje CS1: datum in leto (povezava)
  7. ↑ 7,0 7,1 7,2 Caplan, Arthur; McCartney, James; Sisti, Dominic (2004). Health, disease, and illness: concepts in medicine. Georgetown University Press. ISBN 1-58901-014-0.
  8. ↑ Pilgrim, David (november 2005). »Question of the Month: Drapetomania«. Jim Crow Museum of Racist Memorabilia. Pridobljeno 11. januarja 2021.{{navedi splet}}: Vzdrževanje CS1: samodejni prevod datuma (povezava)
  9. ↑ 9,0 9,1 9,2 9,3 Cartwright, Samuel A. (1851). »Diseases and Peculiarities of the Negro Race«. DeBow's Review. XI. Pridobljeno 16. novembra 2011.
  10. ↑ Stedman, Thomas Lathrop (1914). »drapetomania«. Practical Medical Dictionary (3rd izd.). New York: W. Wood. str. 268. Also available from Internet Archive
  11. ↑ Baynton, Douglas C. "Disability and the Justification of Inequality in American History". The New Disability History: American Perspectives, 2001.
  12. ↑ S. L. Chorover. From Genesis to Genocide (Cambridge, Massachusetts: MIT Press 1974). p. 150.
  13. ↑ Finkelman, Paul (1997). Slavery & the Law. Rowman & Littlefield. str. 305. ISBN 0-7425-2119-2.
  14. ↑ Halpern, Rick; Dal Lago, Enrico (2002). Slavery and Emancipation. Blackwell Publishing. str. 273. ISBN 0-631-21735-5.
  15. ↑ S. B. Hunt (1855). »Dr. Cartwright on "Drapetomania"«. Buffalo Medical Journal. 10 (7): 438–442. PMC 8676958. PMID 35375930.
  16. ↑ Frederick Law Olmsted (1856). A Journey in the Seaboard Slave States, with Remarks on Their Economy. Mason Brothers. str. 226. ISBN 9780678008133.
  17. ↑ Carmody, Todd (16. oktober 2018). »Review of Medicalizing Blackness: Making Racial Difference in the Atlantic World, 1780-1840 by Rana A. Hogart (Durham, NC: Duke University Press, 2017)«. Catalyst: Feminism, Theory, Technoscience. University of Toronto Libraries. 4 (2): 1–6. doi:10.28968/cftt.v4i2.29596. ISSN 2380-3312.

Literatura[uredi | uredi kodo]

  • Samuel A. Cartwright, " Poročilo o boleznih in fizičnih posebnostih črnske rase ", The New Orleans Medical and Surgical Journal 1851:691–715 (maj).
    • Ponatisnjeno v DeBow's Review XI (1851). Na voljo v Google Knjigah in izvlečki na PBS.org .
    • Ponatisnjeno v Arthur Caplan, H. Tristram Engelhardt, Jr., in James McCartney, eds, Concepts of Health and Disease in Medicine: Interdisciplinary Perspectives (Boston: Addison-Wesley, 1980).
    • Ponatis v Arthur L. Caplan, James J. McCartney, Dominic A. Sisti, eds, Health, Disease, and Illness: Concepts in Medicine (Washington, DC: Georgetown University Press, 2004)ISBN 1-58901-014-0

Nadaljnje branje[uredi | uredi kodo]

  • Katherine Bankole, Enslavement and Medical Practices in Antebellum Louisiana. New York: Taylor and Francis Group, 1998.
  • Bob Myers, "Drapetomania": Rebellion, Defiance and Free Black Insanity in the Antebellum United States, doktorska disertacija, 2014.

Zunanje povezave[uredi | uredi kodo]

Pridobljeno iz »https://sl.wikipedia.org/w/index.php?title=Drapetomanija&oldid=6149237«