Državica Ptičjestrašilna

Iz Wikipedije, proste enciklopedije
Jump to navigation Jump to search

Državica Ptičjestrašilna je večplastno umetniško delo Milene Kosec, izraženo kot izmišljena država v obliki javnih dogodkov, razstav in v pisani besedi. Gre za preplet resničnosti in domišljije, družbenega in osebnega, ženskega in moškega. Zanjo je značilno raziskovanje kompleksnosti življenja skozi (osebni) predmetni svet z ženskimi očmi in kritična drža z dobršno mero samoironije.[1]

Zastava
Zig

Osnovna dejstva[uredi | uredi kodo]

Državica Ptičjestrašilna je bila javnosti prvič predstavljena 14. maja 1992 na zelenjavnem vrtu Vile Katarina v Ljubljani. Ustanovni dogodek je bil izveden ob pomoči številnih naključnih sodelavcev. Ob vstopu v Državico so obiskovalci dobili častno državljanstvo s ptičjestrašilnim EMŠO-jem.

Državljani se imenujejo Ptičjestrašilke in Ptičjestrašilci. Ljudje so po zakonu izenačeni z avtohtonimi prebivalci in z njimi tvorijo mikronarod.

Oblika vladavine je kvadratno-okrogla. Uradna jezika sta ptičjestrašilni in slovenski.

Sodi med najmanjše državice na svetu. Meri 3 x 3 m ali 9 m2. Najvišji vrh je črna luknja. Čas je spirala na krogli.

Državičini simboli so: zastava, žig (izdelala Wang Huiqin) in himna (avtor Borut Savski).

Denarna enota je 1KZ = eno koruzno zrno, 500KZ = en koruznik.

Menjalni tečaj: 239SIT-ih (ena koruzna konzerva) = 1eu.

Državne funkcije: Milena Kosec je uradno pooblaščena posvečenka, Bogdana Herman je zaslužna državičina umetnica.

V času kulturne zasedbe nekdanje vojašnice na Metelkovi je imela Državica Ptičjestrašilna Državičino kapelico posvečeno Modrosti v eni od celic nekdanjih zaporov (sedaj Hostel Celica).

Prazniki[uredi | uredi kodo]

  1. Pomladno praznovanje - misterij rojstva,
  2. Poletno praznovanje - ženski misteriji,
  3. Jesensko pospravljanje - misterij smrti,
  4. Zimsko praznovanje - moški misteriji.

Zgodovinska obdobja[uredi | uredi kodo]

Mitska doba[2] 1992–2000, čas spontanih javnih dogodkov izven institucij:

  1. Prvo štiriletje - publikacija Državičina kronika,
  2. Prvo brezčasje - publikacija Letopis prvega brezčasja,
  3. Drugi obrat na spirali čas - publikacija Potopis drugega obrata na spirali časa.

Nova zgodovinska doba[3] 2000–2007, vključenost v umetniške institucije:

  1. Čas velikih razstav,
  2. Čas karierizma.

Pomembni mejniki[uredi | uredi kodo]

  1. 14. maj 1992 - rojstvo Državice Ptičjestrašilne,
  2. 14. februar 2000 - razpustitev (osvoboditev od vseh meja) na pobudo Nebojše Ivanovića,
  3. Leto 2007 - dematerializacija (izhod iz predmetnega sveta) in razstava Odprtje Državičinih arhivov v MGLC, Ljubljana.

Dokumenti in publikacije[uredi | uredi kodo]

Ob manifestativnih dogodkih Državice Ptičjestrašilne so bili izdani pomembni dokumenti, priložnostni letaki, časopis Novice Ptičjestrašilne in publikacije: Državičina kronika, Letopis prvega brezčasja...

Viri[uredi | uredi kodo]

  • Njatin, Lela B. "Umetnost je odkrivanje življenja". Likovne besede št. 81, 82, Ljubljana 2007. ISSN 0352-7263X
  • več avtorjev. Državica Ptičjestrašilna Milene Kosec, MGLC Ljubljana, 2007. str. 176.  ISBN 978-961-6229-18-0
  • Stepančič, Lilijana (2005). Prva linija, Ljubljana: Mednarodni grafični likovni center Ljubljana. str. 364. ISBN 961-6229-11-7.
  • Razširjeni prostori umetnosti - Slovenska umetnost 85-95, Moderna galerija Ljubljana, 2004, ISBN 961-206-040-1
  • Podnar, Gregor (2000). VULGATA. Ljubljana: Moderna galerija Ljubljana. str. 111.  ISBN 961-206-028-2
  • Michael Pertowitsch, Gregor Podnar. VULGATA, katalog razstave. Pavlova hiša, november 2000. Artikell-VII-Kulturverein fur Steiermark, 2000. str. 48.
  • Teorija Razstavljanja, tečaj za kustose šolsko leto 1997/98, Zbornik Svet umetnosti 1998, Zavod za odprto družbo- Slovenija, Sorosov center za sodobne umetnosti, Ljubljana 1998, ISBN 961-90157-3-8
  • Evropski mesec kulture Ljubljana 1997 Likovne razstave maj-julij 1997, Mestna občina Ljubljana
  • URBANARIA drugi del, Soros Center for Contemporary Art, 1994-1997, ISBN 961-90157-1-1

Sklici[uredi | uredi kodo]

  1. DIVA arhiv: Marička B. Pomagaj[1]
  2. Mitska doba
  3. Nova zgodovinska doba