Djémila
| Djémila جميلة (arabsko) Ğamila (Kabyle) | |
|---|---|
 Rimsko gledališče v Djémili | |
| Drugo ime | Cuicul |
| Lokacija | provinca Sétif, Alžirija |
| Koordinati | 36°19′00″N 5°44′00″E / 36.3166°N 5.7333°E |
| Tip | naselje |
| Zgodovina | |
| Ustanovljeno | 1. stoletje |
| Opuščeno | 6. stoletje |
| Obdobje | Rimsko cesarstvo |
| Uradno ime: Cuicul-Djémila | |
| Tip | Kulturno |
| Kriterij | iii, iv |
| Razglasitev | 1982 (. zasedanje]]) |
| Evid. št. | 191 |
| Regija | Arabske države |
Djémila (arabsko جميلة, latinizirano: lepa, dob. 'Ǧamīlah'), prej Cuicul, je majhna gorska vasica v Alžiriji, blizu severne obale vzhodno od Alžira, kjer so bile najdene nekatere najbolje ohranjene rimske ruševine v Severni Afriki. Je v regiji, ki meji na Constantine in Petite Kabylie (Basse Kabylie).
Leta 1982 je bila Djémila zaradi svoje edinstvene prilagoditve rimske arhitekture gorskemu okolju vpisana na Unescov seznam svetovne dediščine.[1] Pomembne stavbe v starodavnem Cuiculu so gledališče, dva foruma, templji, bazilike, slavoloki, ulice in hiše. Izjemno dobro ohranjene ruševine obkrožajo forum Harsh, velik tlakovan trg z vhodom, označenim z veličastnim slavolokom.
Rimski Cuicul[uredi | uredi kodo]
Pod imenom Cuicul je bilo mesto zgrajeno 900 metrov nad morsko gladino v 1. stoletju našega štetja kot rimska vojaška garnizija na ozki trikotni planoti v provinci Numidija. Teren je nekoliko razgiban, saj je na sotočju dveh rek.
Cuiculovi gradbeniki so sledili standardnemu načrtu s forumom v središču in dvema glavnima ulicama, Cardo Maximus in Decumanus Maximus, ki sta sestavljali glavne osi.[2] Mesto je bilo sprva naseljeno s kolonijo rimskih vojakov iz Italije, sčasoma pa je postalo veliko trgovsko središče. Viri, ki so prispevali k blaginji mesta, so bili predvsem kmetijski (žita, oljke in kmetije).
Med vladavino Karakale v 3. stoletju so Cuiculovi upravitelji podrli nekaj starih obzidij in zgradili nov forum. Obdali so ga z večjimi in impresivnejšimi stavbami od tistih, ki so mejile na stari forum. Terenska pozidava, tako da so gledališče zgradili zunaj obzidja, kar je bilo izjemno.
Krščanstvo je postalo zelo priljubljeno v 4. stoletju (po nekaj preganjanjih v zgodnjem 3. stoletju[3]) in je prineslo dodatek bazilike in krstilnice. So južno od Cuicula v soseski, imenovani Christian in so priljubljene znamenitosti.
Od cuiculskih škofov je Pudentian sodeloval na koncilu v Kartagini (255) o veljavnosti heretičnega krsta, Elpidofor pa na koncilu v Kartagini (348). Kreskonij je bil katoliški škof, ki je zastopal Cuicul na koncilu v Kartagini (411) med katoliškimi in donatističnimi škofi; donatistični škof v mestu je umrl pred začetkom konference. Crescens je bil eden od katoliških škofov, ki jih je arijski vandalski kralj Hunerik poklical v Kartagino leta 484. Viktor je bil na drugem koncilu v Konstantinoplu leta 553.[4][5] Cuicul, ki ni več rezidenčna škofija, je danes na seznamu katoliške cerkve kot naslovni sedež.[6]
Mesto je bilo po padcu Rimskega cesarstva v 5. in 6. stoletju počasi zapuščeno. Pod cesarjem Justinijanom I. je bilo nekaj izboljšav z ojačitvami zidov.
Muslimani so kasneje prevladovali v regiji, vendar niso ponovno zavzeli mesta Cuicul, ki so ga preimenovali v Djémila ('lepa' v arabščini).
3D dokumentacija[uredi | uredi kodo]
Prostorsko dokumentiranje Djémile je potekalo med dvema terenskima kampanjama projekta Zamani leta 2009,[7] ki sta bili izvedeni v sodelovanju s profesorjem Hamzo Zeghlachejem in njegovo ekipo z univerze Setif v Alžiriji ter Južnoafriško nacionalno raziskovalno fundacijo (NRF). Dokumentiranih je bilo več struktur, vključno s krstilnico,[8] Karakalovimi vrati, tržnico, templjem Septimija Severa in gledališčem.
Pomembni prebivalci[uredi | uredi kodo]
Več pomembnih romaniziranih Afričanov je bilo rojenih v Cuiculu: [10]
- Lucij Alfen Senecij: guverner Britanije (205 do 207)
- Gaj Valerij Pudens: guverner Britanije
- Tiberij Klavdij Subatian Aquil: guverner Mezopotamije in Egipta
- Tiberij Klavdij Subatian Prokul: guverner Numidije
Galerija[uredi | uredi kodo]
-
Panorama Cuicula -
Macellum -
karakalov slavolok -
Forum, ki ga je postavil Septimij Sever -
Tempelj Gens Septimia -
Krščanska četrt -
Krščansko krstno območje -
Muzej -
Rimsko gledališče
Sklici[uredi | uredi kodo]
- ↑ Unesco 191
- ↑ Djemila, Morocco, Algeria, & Tunisia, Geoff Crowther and Hugh Finlay, Lonely Planet, 2nd Edition, April 1992, pp. 298 - 299.
- ↑ Christian persecutions in Cuicul
- ↑ A. Berthier, v. Cuicul, in Dictionnaire d'Histoire et de Géographie ecclésiastiques, vol. XIII, Paris 1956, coll. 1095–1097
- ↑ H. Jaubert, Anciens évêchés et ruines chrétiennes de la Numidie et de la Sitifienne, in Recueil des Notices et Mémoires de la Société archéologique de Constantine, vol. 46, 1913, pp. 32-33 (nº 46)
- ↑ Annuario Pontificio 2013 (Libreria Editrice Vaticana 2013 ISBN 978-88-209-9070-1), p. 877
- ↑ »Site - Djemila«. zamaniproject.org. Pridobljeno 19. septembra 2019.
- ↑ »3D Heritage Models, with a Twist«. SPAR 3D (v ameriški angleščini). Pridobljeno 27. septembra 2019.
Zunanje povezave[uredi | uredi kodo]
- Djemila, Algeria Arhivirano 2005-12-19 na Wayback Machine.
- Official UNESCO Site for Cuicul-Djémila
- Photos of Cuicul (Djemila)
- Images of Djemila in Manar al-Athar digital heritage photo archive
| Splošno | |
|---|---|
| Narodne knjižnice | |
