Divje babe
| Divje babe | |
|---|---|
 Divje Babe I | |
| Drugo ime | Divje Babe I |
| Lokacija | v pobočjih pod Šebreljsko planoto Občina Cerkno |
| Koordinati | 46°6′45.78″N 13°54′56.12″E / 46.1127167°N 13.9155889°E |
| Zgodovina | |
| Obdobje | stara kamena doba |
| Druge informacije | |
| Datumi izkopov | odkrito 1978 |
| Arheologi | Inštitut za arheologijo Znanstveno-raziskovalnega centra Slovenske akademije znanosti in umetnosti v Ljubljani |
| Uradno ime: Šebrelje - Arheološko najdišče Divje babe I | |
| Razglasitev | 25. oktober 1997 |
| Evid. št. | 9321[1] |
| Država | Slovenija |
Divje babe (izgovarjava [ˈdiːwjɛ ˈbaːbɛ]) so kraška jama in paleolitsko arheološko najdišče nad reko Idrijco blizu Cerknega. Znane so po najdbi musterijanske koščene piščali, ki je s starostjo okrog 60.000 let morda najstarejša piščal in s tem tudi najstarejše glasbilo na svetu.[2] Hrani jo Narodni muzej Slovenije. Jamski sistem je zgrajen iz dveh jam, Divje babe I in Divje babe II. Poleg Potočke zijalke in Betalovega spodmola je najdišče eno najpomembnejših najdišč kamene dobe na Slovenskem.
Ime izhaja iz ljudskega verovanja, po katerem naj bi v jami prebivale čarovnice.[3][4] Divje babe se nahajajo na 230 m (450 m. n. v) v pogozenih pobočjih nad dnom doline Idrijce, ki teče skozi Idrijsko in Cerkljansko hribovje ter se nato izlije v Sočo.[5][6] Divje babe so spodmol, v dolžino merijo 5 m, v globino 3 m.[7] Vstop v Divje babe I je mogoč z vodičem, Divje babe II so prosto dostopne.
Paleontološko najdišče, Divje babe I, so v letih 1978–1986 izkopavali Mitja Brodar, od leta 1989 do 1995 pa Ivan Turk in Janez Dirjec.[5] Razsikovalci so prekopali 12 m nasutega materiala, ki je bil sestavljen iz 26 sedimentnih plasti. Med odkritimi artefakti so bile avrignacijske najdbe, vključno s koščeno ostjo, ki je bila najdena med plastema 2 in 3 in je bila ocenjena na 35.000 let starosti. Približno 8 plasti mesolitske starosti je vsebovalo ostanke 20 src, 600 kamnitih orodij in več koščenih ostankov.[5] Na kraju so našli tudi več ostankov kosti jamskih medvedov.[2] V Divjih babah II, ki so od prvih oddaljene nekaj minut hoda, so potekala le sondirna izkopavanja, nadaljnjih raziskovanj ni bilo.[6]
Kostna piščal je bila najdena v 8. plasti in je datirana v čas srednjega paleolitika, približno 50.000 do 35.000 let pr. n. št. Ker je bila najdena blizu srca, naj bi v jami živeli neandertalci.[5] Piščal je del stegnenice mladega jamskega medveda, vanjo pa so izvrtane štiri luknje.[5] Razprave o kosti in njeni vlogi kot flavti so razgrete, nekateri luknje razlagajo kot ostanke ugriza hijene.[8]
Galerija[uredi | uredi kodo]
-
Vhod v Divje babe -
Piščal, ki jo hrani Narodni muzej
Sklici[uredi | uredi kodo]
- ↑ »Opis enote nepremične kulturne dediščine, evidenčna številka 9321«. Pregledovalnik Registra nepremične kulturne dediščine. Ministrstvo RS za kulturo.
- ↑ 2,0 2,1 »Arheološki park Divje babe«. Slovenian Tourist Board. Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 13. marca 2017. Pridobljeno 12. marca 2017.
- ↑ Piškur, Milena (1965). »Pomenska analiza besede baba«. Jezik in slovstvo. 10 (1): 6–15. Pridobljeno 3. junija 2018.
- ↑ Mihelič, Miha (2013). »Z lune na luno. Kamenodobni 'odmevi' v ustnem izročilu Zahodne Slovenije?«. Archeo. 30: 67–98.
- ↑ 5,0 5,1 5,2 5,3 5,4 Wallin, Nils Lennart; Merker, Björn; Brown, Steven (2001). The Origins of Music. MIT Press. str. 237-9. ISBN 0262731436.
- ↑ 6,0 6,1 Brodar, Mitja (2009). Altsteinzeit in Slowenien. Ljubljana.
- ↑ »Podatki o jami - 711 - Divje babe«. www.katasterjam.si. Pridobljeno 14. maja 2023.
- ↑ »Was "Earliest Musical Instrument" Just a Chewed-Up Bone?«. National Geographic. 31. marec 2015.
Nadaljnje branje[uredi | uredi kodo]
- Mitja Brodar: Altsteinzeit in Slowenien, Ljubljana 2009, ISBN 978-961-245-768-6.
- Mitja Brodar: Die Kultur aus der Höhle Divje babe I Arheološki vestnik 50 (1999).
- Ivan Turk, ZRC SAZU: Mousterian ‘Bone Flute’ and other finds from Divje babe I cave site in Slovenia, Ljubljana 1997, ISBN 961-6182-29-3.
- Ivan Turk, Inštitut za arheologijo ZRC SAZU: Divje babe I – Upper pleistocene palaeolithic site in Slovenia, Part I: Geology and Palaeontology, Ljubljana 2007, ISBN 978-961-254-019-7.
- Ivan Turk, Inštitut za arheologijo ZRC SAZU: Divje babe I – Upper pleistocene palaeolithic site in Slovenia, Part II: Archaeology, Ljubljana 2014, ISBN 978-961-254-691-5.
Zunanje povezave[uredi | uredi kodo]
- Piščal iz Divjih bab (spletna stran Narodnega muzeja Slovenije) Arhivirano 2017-10-16 na Wayback Machine.
- »Piščalka« iz Divjih bab ni neandertalska (Dr. Mitja Brodar)
 | Ta zgodovinski članek je škrbina. Pomagajte Wikipediji in ga razširite. |
| Splošno | |
|---|---|
| Drugo | |
