Diplodok

Diplodok; Časovni razpon: Pozna jura (kimmeridgij), 152.07–149.1 Ma PreЄ Є O S D C P T J K Pg N ↓
	Okostje Diplodocusa carnegii iz Museum für Naturkunde, na začasnem ogledu v Berlin Hauptbahnhof, ko so muzej leta 2007 prenavljali
Znanstvena klasifikacija
Domena:	Eukaryota (evkarionti)
Kraljestvo:	Animalia (živali)
Deblo:	Chordata (strunarji)
Razred:	Reptilia (plazilci)
Klad:	Dinosauria (dinozavri)
Klad:	Saurischia (zavrishiji)
Klad:	†Sauropodomorpha (zavropodomorfi)
Klad:	†Sauropoda (zavropodi)
Naddružina:	†Diplodocoidea (diplodokoidi)
Družina:	†Diplodocidae (diplodokidi)
Poddružina:	†Diplodocinae
Rod:	†Diplodocus (diplodok)
Tipska vrsta
	†Diplodocus longus ; (nomen dubium); Marsh, 1878
Druge vrste
	†D. carnegii ; Hatcher, 1901; †D. hallorum ; (Gillette, 1991) (originalno Seismosaurus);
Sinonimi
	Seismosaurus ; Gillette, 1991;

Diplodok (znanstveno ime Diplodocus) je rod diplodokoidnih zavropodnih dinozavrov, katerih fosile je odkril že leta 1877 S. W. Williston. Ime samo je skoval Othniel Charles Marsh leta 1878, in je neolatinski pojem, ki izhaja iz stare grščine διπλός (diplos) "dvojen" in δοκός (dokos) "steber".^[1]^[2]

Živel je na območju, ki je sedaj Severna Amerika ob koncu jure. Diplodok je eden najbolj pogostih dinozavrskih fosilov v zgornji Morrisonovi formaciji, v nizu nizkih morskih in aluvialnih sedimentov, ki so se naložili pred 150 do 147 milijoni let pr. n. št..^[3]^[4] Morrisonova formacija beleži okolje in čas, ko so dominirali gigantski zavropodi, kot so bili Camarasaurus, Barosaurus, Apatosaurus in Brachiosaurus.^[5]

Diplodok je eden izmed najbolj prepoznavnih dinozavrov, s klasično dinozavrsko obliko, dolgim vratom in repom in štirimi močnimi nogami. Veliko let je veljal za najdaljšega poznanega dinozavra. Njegova enormna velikost je morda bila zastraševalna za predatorje, kot so bili Allosaurus in Ceratosaurus: njuni ostanki so bili najdeni v isti plasti, kar sugerira, da so živeli v isti dobi kot diplodok.

Opis

Eden najbolj znanih zavropodov, diplodok, je bila velika dolgovrata žival z dolgim, biču podobnim repom. Sprednje okončine so bile rahlo krajše kot zadnje, kar se je odražalo v vodoravni drži. Takšna dolgovrata, dolgorepa žival s štirimi močnimi nogami je bila primerjana z visečim mostom.^[6] V resnici je diplodok najdaljši dinozaver, poznan iz kompletnega okostja.^[6] s skupno dolžino 24–26 m^[7]^[8] Današnje ocene teže D. carnegii so 12–14,8 t^[7]^[9]^[8], kar ga je naredilo najdaljšega dinozavra, ne upoštevaje tistih, katerih so ohranjeni samo borni ostanki, kot je Amphicoelias. Nekateri izračuni teže segajo do 38 ton.^[10]

Sklici

↑ Simpson, John; Edmund Weiner, ur. (1989). The Oxford English Dictionary (2nd izd.). Oxford: Oxford University Press. ISBN 978-0-19-861186-8.
↑ »diplodocus«. Online Etymology Dictionary. Arhivirano iz spletišča dne 1. julija 2016. Pridobljeno 23. maja 2013.
↑ Maidment, Suzannah C.R. (2024). »Diversity through time and space in the Upper Jurassic Morrison Formation, western U.S.A.«. Journal of Vertebrate Paleontology. 43 (5) e2326027. doi:10.1080/02724634.2024.2326027.
↑ »A chronostratigraphic framework for the Upper Jurassic Morrison Formation, western U.S.A.«. Journal of Sedimentary Research. 89 (10). doi:10.1080/02724634.2024.2326027.
↑ Turner, C.E.; Peterson, F. (2004). »Reconstruction of the Upper Jurassic Morrison Formation extinct ecosystem—a synthesis« (PDF). Sedimentary Geology. 167 (3–4): 309–355. Bibcode:2004SedG..167..309T. doi:10.1016/j.sedgeo.2004.01.009. Arhivirano (PDF) iz spletišča dne 25. januarja 2023. Pridobljeno 3. januarja 2023.
1 2 Lambert D. (1993). The Ultimate Dinosaur Book. DK Publishing. ISBN 978-0-86438-417-1.
1 2 Paul, Gregory S. (2016). Princeton Field Guide to Dinosaurs: 2nd Edition. Princeton University Press. ISBN 978-0-691-16766-4.
1 2 Molina-Perez & Larramendi (2020). Dinosaur Facts and Figures: The Sauropods and Other Sauropodomorphs. New Jersey: Princeton University Press. str. 257. Bibcode:2020dffs.book.....M.
↑ Foster, J.R. (2003). Paleoecological Analysis of the Vertebrate Fauna of the Morrison Formation (Upper Jurassic), Rocky Mountain Region, U.S.A. New Mexico Museum of Natural History and Science:Albuquerque, New Mexico. Bulletin 23.
↑ Carpenter, Kenneth (2006). »Biggest of the big: a critical re-evaluation of the mega-sauropod Amphicoelias fragillimus«. V Foster, John R.; Lucas, Spencer G. (ur.). Paleontology and Geology of the Upper Jurassic Morrison Formation. New Mexico Museum of Natural History and Science Bulletin, 36. Albuquerque, New Mexico: New Mexico Museum of Natural History and Science. str. 131–138.

Zunanje povezave

Wikimedijina zbirka ponuja več predstavnostnega gradiva o temi: Diplodocus

Wikivrste vsebujejo še več podatkov o temi: Diplodocus

Diplodocus in the Dino Directory
Museo Nacional de Ciencias Naturales, Madrid
Diplodocus Marsh, by J.B. Hatcher 1901 - Its Osteology, Taxonomy, and Probable Habits, with a Restoration of the Skeleton. Memoirs of the Carnegie Museum, Volume 1, Number 1, 1901. Full text, Free to read.
Carnegie Museum of Natural History - History Arhivirano 2006-06-18 na Wayback Machine.
Skeletal restorations of diplodocids Arhivirano 2006-12-29 na Wayback Machine. including D. carnegii, D. longus, and D. hallorum, from Scott Hartman's Skeletal Drawing website.
Chapter 5: The Amphibious Dinosaurs - Brontosaurus, Diplodocusw, Etc. Sub-Order Opisthocœlia (Cetiosauria or Sauropoda by W. D. Matthew, who is credited amongst other accomplishments as authorship of the family Dromaeosauridae, and former Curator of Vertebrate Paleontology at the American Museum of Natural History in New York; Originally published in 1915

Ta članek o dinozavrih je škrbina. Pomagajte Wikipediji in ga razširite.

[oed-1] Simpson, John; Edmund Weiner, ur. (1989). The Oxford English Dictionary (2nd izd.). Oxford: Oxford University Press. ISBN 978-0-19-861186-8.

[OnlineEtDict-2] »diplodocus«. Online Etymology Dictionary. Arhivirano iz spletišča dne 1. julija 2016. Pridobljeno 23. maja 2013.

[Maidment_(2024)-3] Maidment, Suzannah C.R. (2024). »Diversity through time and space in the Upper Jurassic Morrison Formation, western U.S.A.«. Journal of Vertebrate Paleontology. 43 (5) e2326027. doi:10.1080/02724634.2024.2326027.

[4] »A chronostratigraphic framework for the Upper Jurassic Morrison Formation, western U.S.A.«. Journal of Sedimentary Research. 89 (10). doi:10.1080/02724634.2024.2326027.

[turner2004-5] Turner, C.E.; Peterson, F. (2004). »Reconstruction of the Upper Jurassic Morrison Formation extinct ecosystem—a synthesis« (PDF). Sedimentary Geology. 167 (3–4): 309–355. Bibcode:2004SedG..167..309T. doi:10.1016/j.sedgeo.2004.01.009. Arhivirano (PDF) iz spletišča dne 25. januarja 2023. Pridobljeno 3. januarja 2023.

[UDB-6] 1 2 Lambert D. (1993). The Ultimate Dinosaur Book. DK Publishing. ISBN 978-0-86438-417-1.

[GSP16-7] 1 2 Paul, Gregory S. (2016). Princeton Field Guide to Dinosaurs: 2nd Edition. Princeton University Press. ISBN 978-0-691-16766-4.

[Larramendi2020-8] 1 2 Molina-Perez & Larramendi (2020). Dinosaur Facts and Figures: The Sauropods and Other Sauropodomorphs. New Jersey: Princeton University Press. str. 257. Bibcode:2020dffs.book.....M.

[JRF03-9] Foster, J.R. (2003). Paleoecological Analysis of the Vertebrate Fauna of the Morrison Formation (Upper Jurassic), Rocky Mountain Region, U.S.A. New Mexico Museum of Natural History and Science:Albuquerque, New Mexico. Bulletin 23.

[carpenter2006-10] Carpenter, Kenneth (2006). »Biggest of the big: a critical re-evaluation of the mega-sauropod Amphicoelias fragillimus«. V Foster, John R.; Lucas, Spencer G. (ur.). Paleontology and Geology of the Upper Jurassic Morrison Formation. New Mexico Museum of Natural History and Science Bulletin, 36. Albuquerque, New Mexico: New Mexico Museum of Natural History and Science. str. 131–138.

[1]

[2]

[3]

[4]

[5]

[6]

[7]

[8]

[9]

[10]

Spletne zbirke normativne kontrole
Nacionalno	Republika Češka
Drugo	Yale LUX