Delnice, Primorsko-goranska županija
Delnice | |
|---|---|
 | |
  Delnice Geografska lega na Hrvaškem | |
| 45°24′N 14°48′E / 45.400°N 14.800°EKoordinati: 45°24′N 14°48′E / 45.400°N 14.800°E | |
| Država |  Hrvaška |
| Županija |  Primorsko-goranska županija |
| Mesto | Delnice |
| Nadm. višina | 706 m |
| Prebivalstvo (2011)[1] | |
| • Skupno | 4.379 |
| Poštna številka | 51300 Delnice |
| Avtomobilska oznaka | DE |
Delnice so mesto na Hrvaškem. Občina ima preko 4000 prebivalcev (število se polagoma zmanjšuje) in upravno spada pod Primorsko-goransko županijo ter obsega osrednji del ozemlja Gorskega kotarja, katerega središče so Delnice, južno od slovenske meje na Kolpi v Kostelu.
Geografija[uredi | uredi kodo]
Delnice so osrednje in največje naselje v Gorskem kotarju ter središče gorskokotarskega turizma. Ležijo na planoti, ki jo obkrožajo vrhovi Mali Petehovac (1105 m), Skrajna reber (865 m) in Zrinski vrh (837 m), na nadmorski višini 706 m ob avtocesti in železniški progi Karlovec–Reka. Delnice so najvišje ležeče mesto na Hrvaškem.[2] Zmerno gorsko podnebje, raznovrstni športni objekti in smučarski tereni vabijo športnike in turiste v vseh letnih časih.
Zgodovina[uredi | uredi kodo]
V srednjem veku so bile Delnice eno od naselij Modruške županije, ki pa je v 16. stoletju zaradi turških vpadov opustelo. Po koncu trških vpadov ter doseljevanju novih prebivalcev, predvsem s posestev Zrinskih, so Delnice v 17. stoletju ponovno oživele. Po končanju ceste, ki so jo med leti 1803 do 1811 gradili med Karlovcem in Reko, pa so Delnice doživele pravi razcvet.[2] V naselju stoji župnijska cerkev sv. Ivana Krstitelja, postavljena leta 1829. V času narodnoosvobodilnega boja je bil v Delnicah že prvi dan italijanske okupacije 13. julija 1941 ustanovljen Delnički partizanski odred.[3]
Naselja[uredi | uredi kodo]
Pod Mesto Delnice spada poleg samega mesta še 54 naselij: Bela Vodica, Belo, Biljevina, Brod na Kolpi, Crni Lug, Čedanj, Dedin, Donja Krašićevica, Donje Tihovo, Donji Ložac, Donji Okrug, Donji Turni, Gašparci, Golik, Gornja Krašićevica, Gornje Tihovo, Gornji Ložac, Gornji Okrug, Gornji Turni, Grbajel, Guče Selo, Gusti Laz, Hrvatsko, Iševnica, Kalić, Kočičin, Krivac, Kupa, Kuželj, Leska, Lučice, Mala Lešnica, Malo Selo, Marija Trošt, Plajzi, Podgora Turkovska, Požar, Radočaj Brodski, Raskrižje Tihovo, Razloge, Razloški Okrug, Sedalce, Srednja Krašićevica, Suhor, Ševalj, Turke, Vela Voda, Velika Lešnica, Zagolik, Zakrajc Turkovski, Zalesina, Zamost Brodski, Zapolje Brodsko in Zelin Crnoluški.
Demografija[uredi | uredi kodo]
| Pregled števila prebivalcev po letih[4] | |||||||||||||||
|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|
| 1857 | 1869 | 1880 | 1890 | 1900 | 1910 | 1921 | 1931 | 1948 | 1953 | 1961 | 1971 | 1981 | 1991 | 2001 | 2011 |
| 2315 | 2453 | 2544 | 2544 | 2840 | 3071 | 3298 | 3123 | 3149 | 3840 | 4042 | 4308 | 4351 | 4696 | 4451 | 4379 |
Viri in opombe[uredi | uredi kodo]
- ↑ "Stanovništvo prema starosti i spolu po naseljima, popis 2011". www.dzs.hr (hrvaščina).
- ↑ 2,0 2,1 Hrvatska enciklopedija. Leksikonografski zavod Miroslav Krleža, Zagreb 1999-2009.
- ↑ Enciklopedija leksikongrafskog zavoda. Leksikonografski zavod FNRJ, Zagreb 1955-1964.
- ↑ - Republika Hrvatska - Državni zavod za statistiku: Naselja i stanovništvo Republike Hrvatske 1857.-2001.
Zunanje povezave[uredi | uredi kodo]
Glej tudi[uredi | uredi kodo]
 |
Wikimedijina zbirka ponuja več predstavnostnega gradiva o temi: Delnice, Primorsko-goranska županija |
| Splošno | |
|---|---|
| Narodne knjižnice | |
