Delnice, Primorsko-goranska županija

Iz Wikipedije, proste enciklopedije
Delnice
Delnice se nahaja v Hrvaška
Delnice
Delnice
Geografska lega na Hrvaškem
45°24′N 14°48′E / 45.400°N 14.800°E / 45.400; 14.800Koordinati: 45°24′N 14°48′E / 45.400°N 14.800°E / 45.400; 14.800
DržavaHrvaška Hrvaška
ŽupanijaPrimorsko-goranska županija Primorsko-goranska županija
MestoDelnice
Nadm. višina
706 m
Prebivalstvo
 (2021)[1]
 • Skupno3.861
Poštna številka
51300 Delnice
Avtomobilska oznakaDE

Delnice so mesto na Hrvaškem s slabimi 4000 prebivalci in središče istoimenske mestne občine (hrv. grad) z okoli 6000 ljudmi (število se polagoma zmanjšuje). Upravno spada v Primorsko-goransko županijo ter obsega osrednji del ozemlja Gorskega kotarja.

Geografija[uredi | uredi kodo]

Delnice so osrednje in največje naselje v Gorskem kotarju, pokrajini, ležeči južno od slovenske meje na Kolpi oz. Kostela, ter središče gorskokotarskega turizma. Ležijo na planoti, ki jo obkrožajo vrhovi Mali Petehovac (1105 m), Skrajna reber (865 m) in Zrinski vrh (837 m), na nadmorski višini 706 m ob avtocesti in železniški progi KarlovecReka. Delnice so najvišje ležeče mesto na Hrvaškem.[2] Zmerno gorsko podnebje, raznovrstni športni objekti in smučarski tereni vabijo športnike in turiste v vseh letnih časih.

Zgodovina[uredi | uredi kodo]

V srednjem veku so bile Delnice eno od naselij Modruške županije, ki pa je v 16. stoletju zaradi turških vpadov opustelo. Po koncu trških vpadov ter doseljevanju novih prebivalcev, predvsem s posestev Zrinskih, so Delnice v 17. stoletju ponovno oživele. Po končanju ceste, ki so jo med leti 1803 do 1811 gradili med Karlovcem in Reko, pa so Delnice doživele pravi razcvet.[2] V naselju stoji župnijska cerkev sv. Ivana Krstitelja, postavljena leta 1829. V času narodnoosvobodilnega boja je bil v Delnicah že prvi dan italijanske okupacije 13. julija 1941 ustanovljen Delnički partizanski odred.[3]

Naselja[uredi | uredi kodo]

Pod Mesto Delnice spada poleg samega mesta še 54 naselij: Bela Vodica, Belo, Biljevina, Brod na Kolpi, Crni Lug, Čedanj, Dedin, Donja Krašićevica, Donje Tihovo, Donji Ložac, Donji Okrug, Donji Turni, Gašparci, Golik, Gornja Krašićevica, Gornje Tihovo, Gornji Ložac, Gornji Okrug, Gornji Turni, Grbajel, Guče Selo, Gusti Laz, Hrvatsko, Iševnica, Kalić, Kočičin, Krivac, Kupa, Kuželj, Leska, Lučice, Mala Lešnica, Malo Selo, Marija Trošt, Plajzi, Podgora Turkovska, Požar, Radočaj Brodski, Raskrižje Tihovo, Razloge, Razloški Okrug, Sedalce, Srednja Krašićevica, Suhor, Ševalj, Turke, Vela Voda, Velika Lešnica, Zagolik, Zakrajc Turkovski, Zalesina, Zamost Brodski, Zapolje Brodsko in Zelin Crnoluški.

Demografija[uredi | uredi kodo]

Naselje Delnice: Pregled števila prebivalcev po letih
2315
2453
2544
2544
2840
3071
3298
3123
3149
3840
4042
4308
4351
4696
4451
4379
3861
18571869188018901900191019211931194819531961197119811991200120112021
Opomba: Zmanjšano z izločitvijo naselja Lučice, ki je leta 1981 postalo samostojno. Viri: Publikacije Državnega zavoda za statistiko Republike Hrvaške
Mesto Delnice: Pregled števila prebivalcev po letih
6929
7289
6797
7007
7172
7651
7322
7337
6609
7592
7652
7291
6817
6858
6262
5952
5135
18571869188018901900191019211931194819531961197119811991200120112021
Opomba: Nastalo iz stare občine Delnice. Viri: Publikacije Državnega zavoda za statistiko Republike Hrvaške

Viri in opombe[uredi | uredi kodo]

  1. Stanovništvo prema starosti i spolu po naseljima, popis 2021. Državni zavod za statistiku Republike Hrvatske. 2022.
  2. 2,0 2,1 Hrvatska enciklopedija. Leksikonografski zavod Miroslav Krleža, Zagreb 1999-2009.
  3. Enciklopedija leksikongrafskog zavoda. Leksikonografski zavod FNRJ, Zagreb 1955-1964.

Zunanje povezave[uredi | uredi kodo]

Glej tudi[uredi | uredi kodo]