Deležje
Deléžje je nepregibna glagolska oblika v vlogi prislova.[1]
Slovenščina
[uredi | uredi kodo]V slovenščini poznamo deležja na
- -oč, -eč, -aje: pojemajoč, hoteč, igraje
- -ši: prišedši, stopivši, videvši
Deležja na -oč/-eč/-aje izražajo hkratnost dejanj, deležja na -ši pa njihovo zaporednost.[2]
Deležja razvezujemo v odvisnike, predvsem v časovne in načinovne.
Deležje se v slovenščini še vedno neredko uporablja,[3] zlasti v leposlovnih besedilih. V strokovnih in znanstvenih prispevkih se pojavlja pogosteje v humanističnih in družboslovnih kot naravoslovnih besedilih.[4] V prevedenih besedilih ga je zaradi hiperkorekcije manj kot v izvirnih slovenskih besedilih.[3]
Zgledi
[uredi | uredi kodo]- Prišedši v pisarno, je začel zlagati papirje.
- Poslovil se je, želeč na svidenje.
- Prečkal je reko, ne meneč se za sovražni ogenj.
Glej tudi
[uredi | uredi kodo]Sklici
[uredi | uredi kodo]- ↑ »Kaj je deležnik?«. ŠUSS: odgovori na jezikovna vprašanja. 4. december 2005.
- ↑ Skaza J.: Žepna slovnica slovenskega jezika za vsakdanjo rabo, Ljubljana: Jutro, 2008, str. 75.
- ↑ 3,0 3,1 Mikolič Južnič, Tamara (2017). »Neosebne glagolske oblike v prevodni in izvirni slovenščini: primer deležja«. V Vintar, Špela (ur.). Slovenski jezik skozi korpusno prizmo. Filozofska fakulteta, Univerza v Ljubljani. doi:10.4312/9789612375652. Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 3. maja 2023. Pridobljeno 3. maja 2023.
- ↑ Mikolič Južnič, Tamara (2012). »Korpusna analiza slovenskega deležja v različnih besedilnih tipih« (PDF). V Erjavec, Tomaž; Žganec Gros, Jerneja (ur.). Zbornik 15. mednarodne multikonference: Informacijska družba – IS 2012. Zv. C. Institut »Jožef Stefan«. COBISS 263506944. ISSN 1581-9973.
