Dača
.jpg)
Dača (rusko дача ) je tip počitniške hiše, značilen za nekatere postsovjetske države na čelu z Rusijo. Stojijo na podeželju na obrobjih mest in se običajno uporabljajo kot sezonsko prebivališče meščanov; dača ne pravimo hiši, čeprav skromni koči, če služi kot glavno prebivališče osebe oziroma družine, niti če gre za samostojen objekt na posestvu z večjo zgradbo.[1]
Beseda dača izvira iz glagola »davat« (dati), kar se je izvorno nanašalo na posest, ki jo je car dodelil svojim plemičem, v sovjetskih časih pa je lokalna oblast občanom dodeljevala parcele izven mest za pridelavo povrtnin za osebno rabo, običajno zastonj. S tem je poskušala omiliti povojno pomanjkanje hrane. Sčasoma se je pomen izraza spremenil, da se zdaj nanaša na stavbo na taki parceli.[2][3] Lastniki včasih živijo v dačah del leta, v času poletnih dopustov pa jih dajejo v najem prebivalcem mest. Stanovalcem dač pogovorno pravijo »dačniki« (дачники), kar se v širšem pomenu nanaša na življenjski slog.[4]
Dače so pogoste v Rusiji, pa tudi v večjem delu nekdanje Sovjetske zveze in nekaterih drugih državah vzhodnega bloka. Sodeč po anketah v prvi polovici 1990. let je imela četrtina ruskih družin iz velikih mest svoje dače,[5] po nekaterih ocenah pa v njih počitnikujeta dve tretjini Rusov.[6] Večina jih stoji v gručah na majhnih parcelah blizu mest.[7] Po razpadu Sovjetske zveze in vzponu novega razreda premožne elite je prišlo do vznika podobne kulture počitniških hiš, ki pa so za razliko od dač običajno zidane in z ekstravagantno podobo, saj so statusni simbol.[4]
Sklici
[uredi | uredi kodo]- ↑ Brockhaus Enzyklopädie (v nemščini). Zv. 26. Mannheim: F. A. Brockhaus. 1995.
- ↑ »Этимология слова дача«. ΛΓΩ. Arhivirano iz spletišča dne 26. oktobra 2020. Pridobljeno 18. aprila 2020.
- ↑ Newman, Cathy (Junij 2012). »Russian Summer«. National Geographic. Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 15. novembra 2017. Pridobljeno 29. septembra 2014.
- ↑ 4,0 4,1 Lovell, Stephen (2003). Summerfolk: A History of the Dacha, 1710-2000. Cornell University Press. ISBN 0801440718. Arhivirano iz spletišča dne 30. decembra 2023. Pridobljeno 25. novembra 2015.
- ↑ Struyk, Raymond J.; Angelici, Karen (1996). »The Russian Dacha phenomenon«. Housing Studies. 11 (2): 233–250. doi:10.1080/02673039608720854.
This paper begins to fill the void of information about dachas in Russia by drawing on household surveys conducted in seven cities between November 1993 and January 1994. Based on these data, it appears that dachas are a common phenomenon – about one urban family in four has one, with the incidence fairly stable across cities.
- ↑ »Опрос: более 60% россиян выезжают летом на дачу«. 5. avgust 2019. Arhivirano iz spletišča dne 2. novembra 2022. Pridobljeno 2. novembra 2022.
- ↑ Compare:
Beumers, Birgit (2005). Pop Culture Russia!: Media, Arts, and Lifestyle. ABC-CLIO. str. 349. ISBN 1851094598. Arhivirano iz spletišča dne 30. decembra 2023. Pridobljeno 25. novembra 2015.
The dacha was given, donated plot of land handed out by the tsar in an act of grace. It served as a retreat during the Revoloution and the civil war. [...] The dacha plot was used to grow vegetables and potatoes during and after World War II [...].
Glej tudi
[uredi | uredi kodo]
- Ruska dača, Zgornje Gameljne – edina tovrstna hiša na Slovenskem
- Dacia [dača], romunski proizvajalec avtomobilov (sicer poimenovan po Dakiji)
