Constantine, Alžirija

Iz Wikipedije, proste enciklopedije
Constantine

قسنطينة

Qusanṭīnah
mesto
Grb Constantine
Grb
Vzdevek: 
mesto mostov
Constantine se nahaja v Alžirija
Constantine
Constantine
Lega v Alžiriji
Koordinati: 36°21′N 6°36′E / 36.350°N 6.600°E / 36.350; 6.600Koordinati: 36°21′N 6°36′E / 36.350°N 6.600°E / 36.350; 6.600
DržavaAlžirija
ProvincaConstantine
OkrožjeConstantine
Cirta203 BC
Površina
 • Skupno2.288 km2
Nadm. višina694 m
Prebivalstvo
 (2008)popis[2] [3]
 • Skupno464.219
 • Gostota200 preb./km2
DemonimConstantinci
Časovni pasUTC+1 (CET)
Postal code
250xx
Omrežna skupina(+213) 031

Constantine (arabsko قسنطينة, latinizirano: Qusanṭīnah), napisano tudi Qacentina[4] ali Kasantina, je glavno mesto province Constantine v severovzhodni Alžiriji. V rimskih časih se je imenovala Cirta in se je preimenovala v Constantine v čast cesarja Konstantina Velikega. Constantine, ki leži nekoliko v notranjosti, je približno 80 kilometrov oddaljena od sredozemske obale, na bregovih reke Rhumel.

Constantine velja za glavno mesto vzhodne Alžirije in trgovsko središče njene regije ter ima približno 450.000 prebivalcev (938,475[5] z urbanim območjem), zaradi česar je tretje največje mesto v državi za Alžirom in Oranom. V mestu je več muzejev in zgodovinskih znamenitosti. Constantine se pogosto imenuje mesto mostov zaradi številnih slikovitih mostov, ki povezujejo različne hribe, doline in grape, na katerih je mesto zgrajeno in okoli njih.

Constantine je bil leta 2015 imenovan za arabsko prestolnico kulture.[6]

Zgodovina[uredi | uredi kodo]

Antična zgodovina[uredi | uredi kodo]

Glavni članek: Cirta.
Splošni pogled, Constantine, 1899

Staro ime Constantine je Cirta in je bilo glavno mesto Numidije. Leta 112 pr. n. št. je bilo mesto prestolnica numidijskega kralja Jugurte, ki je premagal svojega polbrata Adherbala. Mesto je kasneje služilo kot oporišče rimskim generalom Kvintu Ceciliju Metelu Numidiku in Gaju Mariju v njuni vojni proti Jugurti. Kasneje, z odstranitvijo kralja Jube I. in preostalih Pompejevih podpornikov v Afriki (ok. 46), je Julij Cezar dal posebne pravice državljanom Cirte, zdaj znane kot Colonia Sittlanorum.

Leta 311 našega štetja, med državljansko vojno med cesarjem Maksencijem in uzurpatorjem Domicijem Aleksandrom (nekdanji guverner Afrike), je bilo mesto uničeno. Ponovno zgrajeno leta 313 našega štetja, je bilo kasneje v latinščini imenovano kot Colonia Constantiniana ali Constantina,[7] po cesarju Konstantinu I. Velikem, ki je premagal Maksencija. Leta 432 so mesto zajeli Vandali, Constantine pa se je od leta 534 do 697 vrnil v bizantinski eksarhat Afrike. V 8. stoletju so ga osvojili Arabci in ga imenovali Qacentina. Bil je del regije, ki je v islamskem svetu znana kot Ifriqiya.

Moderna zgodovina[uredi | uredi kodo]

Mesto si je opomoglo v 12. stoletju in pod vladavino Almohadov in Hafsidov je bilo spet uspešno tržišče s povezavami do Pise, Genove in Benetk. Potem ko so ga leta 1529 prevzeli Hafsidi, je bil občasno del Osmanskega cesarstva, ki mu je vladal turški beg (guverner), podrejen deyu Alžira. Salah Beg, ki je mestu vladal v letih 1770–1792, ga je močno polepšal in zgradil velik del muslimanske arhitekture, ki je vidna še danes.

Obleganje Constantine v oktobru 1837, Zbirke Versajske palače

Leta 1826 je novi poglavar države postal zadnji beg Ahmed beg ben Mohamed Chérif. Vodil je oster odpor proti francoskim silam, ki so štiri leta kasneje vdrle v Alžirijo. Do 13. oktobra 1837 je ozemlje zavzela Francija in od leta 1848 do leta 1962 je bilo središče departmaja Constantine. Charles Louis Alphonse Laveran je leta 1880 med delom v vojaški bolnišnici v Constantineu odkril, da je povzročitelj malarije protozoa. Opazoval je parazite v krvnem razmazu vojaka, ki je pravkar umrl zaradi malarije.[8] Za to je leta 1907 prejel Nobelovo nagrado za fiziologijo in medicino. To je bilo prvič, da so protozoji dokazali, da so vzrok bolezni. Njegovo delo je navdihnilo današnje raziskovalce in veterinarje, da poskušajo najti zdravilo za malarijo pri živalih.

Leta 1934 so muslimanski protijudovski nemiri, Konstantinov pogrom leta 1934, povzročili smrt 34 lokalnih Judov.[9]

Med drugo svetovno vojno, med kampanjo v Severni Afriki (1942–43), so zavezniške sile uporabile Constantine in bližnji mesti Sétif in Bone kot operativne baze.

Geografija[uredi | uredi kodo]

Constantine, kanjon in mostovi

Constantine je na planoti na nadmorski višini 640 metrov. Mesto je obdano z globoko sotesko in ima dramatičen videz. Mesto je zelo slikovito s številnimi mostovi čez reko Rhumel in viaduktom, ki prečka sotesko. Sotesko prečka sedem mostov, vključno z mostom Sidi M'Cid. Constantine je središče uspešnega in raznolikega kmetijskega območja. Je tudi središče trgovine z žitom in ima mline za moko, tovarno traktorjev in industrijo, ki proizvaja tekstil, volno, perilo in usnjene izdelke; Alžirija in Tunizija sta njena trga.

Constantine ima sredozemsko podnebje (Köppenova klasifikacija podnebja Csa), z vročimi, suhimi poletji in blagimi, vlažnimi zimami.

Glavne znamenitosti[uredi | uredi kodo]

Mesto je obdano z globoko sotesko in ima dramatičen videz. Leta 1911 ga je Baedeker opisal kot »podobno kasbi v Alžiru, katere slikoviti čar je bil doslej okrnjen z gradnjo le nekaj novih ulic«.[10]

  • Mošeja El Bey, zgrajena leta 1703, znana tudi po postkolonialnem imenu mošeja Souq El Ghezal.
  • Velika Konstantinova zgodovinska mošeja, zgrajena leta 1136.
  • Muzej Cirta, prej Muzej Gustave Mercier (prikazuje starodavno in sodobno alžirsko umetnost)[14]
  • Mošeja Abd al Hamida Ben Badisa
  • Kazba, lokalno poznana pod imenom Swika
  • Mavzolej Soumma
  • Masinisov mavzolej
  • Mestna knjižnica Constantine
  • Palača Ahmeda Bega
  • Ruševine antonijskega rimskega akvadukta
  • Stadion Ben Abdelmalek

V bližini so:

  • rimsko mesto Tiddis
  • megalitski spomeniki in grobišča v Djebel Mazala Salluste.

Mesto mostov[uredi | uredi kodo]

  • Most El-Kantara, najzgodnejša fotografija, 1856, avtor John Beasley Greene
    Most El-Kantara, najzgodnejša fotografija, 1856, avtor John Beasley Greene
  • Most slapov
    Most slapov
  • Most Sidi M'Cid
    Most Sidi M'Cid
  • Most Sidi Rached
    Most Sidi Rached
  • Most El-Kantara
    Most El-Kantara
  • Constantine:Staro mesto
    Constantine:Staro mesto

Topografija mesta je edinstvena in določa potrebo po mostovih. Konec 19. stoletja je Guy de Maupassant zapisal: »Nekoč je to grapo prečkalo osem mostov. Šest teh mostov je danes v ruševinah.« Danes so najpomembnejši mostovi:

  • Most Sidi M'Cid (1912), viseči most, dolg 168 m,
  • Most Bab El Kantra (1792) most, ki vodi proti severu,
  • Most Sidi Rached (1912), dolg viadukt 447 m in 27 lokov, ki ga je zasnoval Paul Séjourné,
  • Hudičev most, mostiček iz tramov,
  • Most slapov (1925), sestavljen iz niza lokov na vrhu slapa,
  • Most Mellah Slimane (1925), viseči most,
  • Viadukt Salah Bey (viadukt Trans-Rhummel, 2014), prvi kabelski most v Constantineu, ki ga je zasnovalo podjetje Dissing+Weitling architecture,
  • Most Meddjez Dechiche

Sklici[uredi | uredi kodo]

  1. ↑ »Datos«. Mundomanz.com. Pridobljeno 29. maja 2020.
  2. ↑ »(1998-2008)« (PDF). Pridobljeno 12. marca 2013.
  3. ↑ »Constantine (Province Capital, Constantine, Algeria) - Population Statistics, Charts, Map and Location«. citypopulation.de. Pridobljeno 20. marca 2022.
  4. ↑ »Constantine-Algeria«. Encyclopædia Britannica. Pridobljeno 17. julija 2015.
  5. ↑ Office National des Statistiques, Recensement General de la Population et de l'Habitat 2008 Arhivirano July 24, 2008, na Wayback Machine. 2008 population census. Accessed on 2016-01-27.
  6. ↑ Utilisateur, Super. »Constantine Capital of Arab Culture 2015«. www.unesco.dz (v britanski angleščini). Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 21. februarja 2018. Pridobljeno 14. junija 2017.
  7. ↑ LOUIS, RENÉ. "A LA RECHERCHE DE 'CIRTA REGIA' CAPITALE DES ROIS NUMIDES." Hommes Et Mondes, vol. 10, no. 39, 1949, pp. 276–287. JSTOR, www.jstor.org/stable/44207191. Accessed 19 Feb. 2020.
  8. ↑ Bruce-Chuvatt LJ (Julij 1981). »Alphonse Laveran's discovery 100 years ago and today's global fight against malaria«. J R Soc Med. 74 (7): 531–6. doi:10.1177/014107688107400715. PMC 1439072. PMID 7021827.
  9. ↑ Sharon Vance (10. maj 2011). The Martyrdom of a Moroccan Jewish Saint. BRILL. str. 182. ISBN 978-90-04-20700-4. Muslim anti Jewish riots in Constantine in 1934 when 34 Jews were killed
  10. ↑ »General View, Constantine, Algeria«. World Digital Library. 1899. Pridobljeno 26. septembra 2013.

Zunanje povezave[uredi | uredi kodo]

Wikimedijina zbirka ponuja več predstavnostnega gradiva o temi: Constantine, Alžirija.
Wikipotovanje vsebuje popotniški vodnik, ki se nanaša na: Constantine
Pridobljeno iz »https://sl.wikipedia.org/w/index.php?title=Constantine,_Alžirija&oldid=6194020«