Pojdi na vsebino

Conan O'Brien

Iz Wikipedije, proste enciklopedije
Conan O'Brien
O'Brien leta 2019 na San Diego Comic-Conu
Rojstno imeConan Christopher O'Brien
Rojen (1963-04-18) 18. april 1963 (61  let)
Brookline, Massachusetts, ZDA
Medij
  • Televizija
  • film
  • podkast
  • pretakanje v živo
IzobrazbaUniverza Harvard (BA)
Leta delovanja1983–danes
Žanri
Tema(e)
Zakonci
Elizabeth Ann Powel
​
(por. 2002)​
Otroci2
Pomembnejša dela in vloge
Podpis

Conan Christopher O'Brien, ameriški televizijski voditelj, komik, igralec, pisec, podkaster in producent, * 18. april 1963, Brookline, Massachusetts, Združene države Amerike.

Najbolj je znan po skoraj 28 letih vodenja poznovečernih pogovornih oddaj, med katerimi so Late Night with Conan O'Brien (1993–2009), The Tonight Show with Conan O'Brien (2009–2010) na televizijski mreži NBC ter Conan (2010–2021) na kabelskem programu TBS. Pred začetkom voditeljske kariere je med drugim delal kot pisec za Saturday Night Live (1988–1991) in Simpsonove (1991–1993).

O'Brien se je rodil v Brooklinu v Massachusettsu in odraščal v irski katoliški družini. Med študijem na univerzi Harvard je bil predsednik publikacije The Harvard Lampoon in pisec skeč komedije Not Necessarily the News. Po pisanju za več komičnih oddaj v Los Angelesu se je pridružil scenaristom oddaje Saturday Night Live. O'Brien je bil dve sezoni pisec in producent oddaje Simpsonovi, dokler ga ni NBC leta 1993 pooblastila, da prevzame mesto Davida Lettermana kot voditelja oddaje Late Night. O'Brien, ki je bil tedaj še popolnoma nov obraz televizije je kot novi voditelj Late Nighta na začetku prejemal veliko neugodnih kritik, tako da se je njegova voditeljska pogodba oddaje običajno podaljševala le za nekaj tednov naenkrat. Oddaja se je sčasoma izboljšala in je do njegovega odhoda leta 2009 postala zelo priljubljena. Nato se je O'Brien preselil iz New Yorka v Los Angeles, kjer je sedem mesecev vodil svojo lastno inkarnacijo oddaje The Tonight Show, dokler ni leta 2010 politika televizijske mreže priperjala do zamenjave voditelja oddaje. Po tem odhodu je O'Brien gostil turnejo komedije v živo v 32 mestih, o kateri je bil posnet dokumentarni film Conan O'Brien Can't Stop. Od leta 2010 do 2021 je nato vodi oddajo Conan. Vodil je tudi dogodke, kot sta podelitev nagrad Emmy in oddaja Christmas in Washington.[1][2]

O'Brien je znan po svojem spontanem načinu vodenja, ki ga je The New York Times označil kot »neroden, samoponiževalen humor«, njegove večerne oddaje pa združujejo »nespodobno in norčavo z bolj elegantnimi pripovednimi kratkimi filmi«.[3] Ko se je 20. maja 2015 upokojil David Letterman, je O'Brien postal najdlje aktivni voditelj poznovečernih pogovornih oddaj v ZDA.[4] Ta niz se je končal junija 2021, ko se je O'Brien umaknil s televizije, njegovo celotno obdobje vodenja poznovečernih oddaj pa je trajalo skoraj 28 let. Conan je bil leta 2010 imenovan za enega od 100 najvplivnejših ljudi revije Time.[5]

O'Brien naj bi leta 2022 začel novo oddajo na HBO Max.[6]

Zgodnje življenje

[uredi | uredi kodo]

O'Brien se je rodil 18. aprila 1963 v Brooklinu v Massachusettsu v ZDA.[7] Njegov oče Thomas Francis O'Brien (rojen 1929) je zdravnik in profesor medicine na Medicinski fakulteti Harvard, kjer se ukvarja z epidemiologijo.[8][9] Njegova mati Ruth O'Brien (rojena Reardon leta 1931) je upokojena odvetnica in nekdanja partnerica bostonskega podjetja Ropes & Gray.[10] O'Brien ima tri brate in dve sestri.[11] Obiskoval je srednjo šolo Brookline, kjer je bil odgovorni urednik šolskega časopisa The Sagamore.[8] Bil je pripravnik kongresnika Barneyja Franka, v zadnjem letniku pa je s kratko zgodbo »To Bury the Living« zmagal na pisateljskem tekmovanju Nacionalnega sveta učiteljev angleščine.[12][13]

Po zaključku šolanja leta 1981, ki ga je zaključil kot govorec poslovilnega govora, se je O'Brien vpisal na univerzo Harvard.[14] V prvem letniku je živel v Holworthy Hallu z bodočim poslovnežem Luisom Ubiñasom in še dvema sostanovalcema,[15] v treh letih višjega razreda pa v Mather Housu.[16] Leta 1985 je z magna cum laude diplomiral iz zgodovine in literature.[17][18] O'Brienova diplomska naloga z naslovom Literary Progeria in the Works of William Faulkner and Flannery O'Connor (slovensko Literarna progerija v delih Williama Faulknerja in Flannery O'Connor) je obravnavala uporabo otrok kot simbolov v delih Williama Faulknerja in Flannery O'Connor.[19][20] Med študijem je O'Brien kratek čas igral bobne v skupini Bad Clams, pisal za humoristično revijo Harvard Lampoon[21] in razvil priredbo videoigre One on One: Dr. J vs. Larry Bird, v kateri Boston Celtics igrajo proti klasični baletni skupini.[22] V drugem in tretjem letniku je bil predsednik Lampoona.[23] V tem času je bil O'Brienov bodoči šef pri NBC Jeff Zucker predsednik šolskega časopisa The Harvard Crimson.[24]

Kariera

[uredi | uredi kodo]

Saturday Night Live (1988–1991)

[uredi | uredi kodo]

Po diplomi na Harvardu se je O'Brien preselil v Los Angeles, kjer se je pridružil piscem HBO-jeve skeč-komične serije Not Necessarily the News.[25] Bil je tudi pisec kratkotrajne oddaje The Wilton North Report.[26] V tej oddaji je sodeloval dve leti in redno nastopal z improvizacijskimi skupinami, med drugim z The Groundlings.[27] Januarja 1988 je izvršni producent oddaje Saturday Night Live (SNL) Lorne Michaels zaposlil O'Briena kot pisca.[28] V treh letih dela na SNL je napisal ponavljajoče se skeče, kot sta »Mr. Short-Term memory« (slovensko Gospod Kratkotrajni spomin) in »The Girl Watchers« (slovensko Opazovalca deklet); slednjega sta prvič odigrala Tom Hanks in Jon Lovitz.[29]

Med stavko piscev oddaje Saturday Night Live po sezoni 1987–88 je O'Brien v Čikagu s sodelavcema Bobom Odenkirkom in Robertom Smigelom pripravil improvizacijsko komično revijo Happy Happy Good Show.[30][31] Med bivanjem v Čikagu je O'Brien za kratek čas živel v stanovanju z Jeffom Garlinom v bližini igrišča Wrigley Field.[32] Leta 1989 je s sodelavci prejel nagrado emmy za izjemno scenaristično delo za razvedrilno serijo.[33]

O'Brien se je kot številni scenaristi SNL občasno pojavljal kot statist v skečih; njegov najbolj opazen nastop je bila vloga vratarja v skeču, v katerem je bil Tom Hanks leta 1990 sprejet v SNL-ov »Five-Timers Club« (slovensko Klub petkratnih voditeljev), saj je vodil svojo peto epizodo.[34] O'Brien in Robert Smigel sta napisala televizijski pilot za Lookwell z Adamom Westom v glavni vlogi, ki so ga na NBC predvajali leta 1991.[35] Kljub podpori predsednika NBC Brandona Tartikoffa se pilot nikoli ni razširil v serijo.[36] Kljub negativnim kritikam je postal kultna uspešnica.[37] Kasneje je bil predvajan na festivalu televizijskih pilotov, ki niso prišli v eter The Other Network, ki ga je produciral Un-Cabaret; vseboval je daljši intervju z O'Brienom in je bil leta 2002 ponovno predvajan na televizijski mreži Trio.[38]

Leta 1991 je O'Brien izstopil iz oddaje Saturday Night Live, kar je utemeljil z izgorelostjo in zaroko.[39] »Lornu Michaelu sem rekel, da se ne morem vrniti v službo in da moram delati nekaj drugega,« se je spominjal O'Brien. »Nisem imel nobenega načrta. Bil sem dobesedno v veliki prehodni fazi svojega življenja, ko sem se odločil, da se bom preprosto sprehajal po New Yorku, pa se mi bo porodila ideja.«[40](str.160-161) Po odhodu iz oddaje se je O'Brien leta 2001 v 26. sezoni vrnil za vodenje ene epizode oddaje.[41] V Saturday Night Livu se je ponovno prikazal 26. februarja 2022 kot gost v skeču Five-Timers Cluba.[42]

Simpsonovi (1991–1993)

[uredi | uredi kodo]

Ko sem začel, sem bil zelo živčen. Pokazali so mi pisarno in mi rekli, naj začnem zapisovati ideje. V pisarni so me pustili samega. Po petih minutah sem odšel po skodelico kave. Zaslišal sem pok. Ko sem se vrnil v pisarno, je bila na oknu luknja, na tleh pa mrtva ptica. Dobesedno v prvih desetih minutah mojega dela pri Simpsonovih je ptica priletela skozi steklo mojega okna, udarila v oddaljeno steno, si zlomila vrat in mrtva padla na tla. prišel je George Meyer, jo pogledal in rekel: »Stari, to je nekakšno čudno znamenje.«

— O'Brien o svojih prvih trenutnih pri Simpsonovih[40](str.160-161)

An old photo of Conan O'Brien sitting on a couch
O'Brien v pisarnah piscev Simpsonovih leta 1992

Mike Reiss in Al Jean, takratna showrunnerja animiranega sitcoma Simpsonovi, sta poklicala O'Briena in mu ponudila službo.[43] Serija je bila v tistem času prestižna v pisateljski skupnosti; O'Brien se spominja: »vsi so si želeli sodelovati v tej oddaji, vendar nikoli niso zaposlovali.«[40](str.160-161) O'Brien je bil eden prvih, ki so ga zaposlili po prvotni ekipi oddaje. S pomočjo stare prijateljice iz Groundlingsov, igralke Lise Kudrow, je O'Brien kupil stanovanje v Beverly Hillsu.[39][40](str.163) S Kudrowovo sta se tudi zapletla, Kudrowova pa je menila, da bi moral namesto pisanja začeti nastopati. O'Brien se s tem ni strinjal, saj je menil, da mu Kudrowova laska in zatrdil, da je kot pisatelj srečen. O'Brien je v svojem govoru ob dnevu razreda na Harvardu leta 2000[44] Simpsonovim pripisal, da so ga rešili, s čimer je želel opozoriti na padec kariere, ki ga je doživljal, preden so ga zaposlili v oddaji.[45]

Med letoma 1991 in 1993 je bil O'Brien pisec in producent Simpsonovih. Ko je O'Brien prvič prišel na Foxovo zemljišče, so mu začasno odstopili pisarno scenarista Jeffa Martina. O'Brien je bil nervozen in nesamozavesten, saj je čutil, da se bo osramotil pred po njegovem mnenju zastrašujočo skupino piscev.[40](str.160-161) O'Brien je likom podajal njihove glasove, saj je mislil, da je to običajno, dokler ga Reiss ni obvestil, da tega nihče ne počne.[40](str.162)[46] Hitro se je vključil in pogosto obvladoval prostor; pisec Josh Weinstein je to poimenoval »deseturni Conanov šov, nonstop«.[40](str.160-161) Po besedah Johna Ortveda je eden od njegovih kolegov piscev dejal, da je bil Conan že vnaprej pripravljen prevzeti vlogo showrunnerja.[40](str.160-161)

O'Brien je napisal nekaj najbolj priznanih epizod serije: »Marge vs. the Monorail« in »Homer Goes to College«.[40](str.160-161)[47] Oddaja je bila sprva zelo realističen družinski sitcom, po O'Brienovem debiju pa se je hitro spremenila v nadrealistično.[40](str.164) O'Brien ima tudi avtorske zasluge v epizodah »New Kid on the Block« in »Treehouse of Horror IV«, za kateri je napisal zaključke epizod. Wallace Wolodarsky je opisal »sobni lik«, ki ga je Conan igral za pisce: »Conan je igral lik, ki se je imenoval Živčni Pisatelj, in sicer je odprl pločevinko dietne kokakole in nato živčno povedal šalo. Medtem je po sebi je razpršil dietno kokakolo, kar nas je vedno neskončno zabavalo«.[40](str.162) Med sodelovanjem pri Simpsonovih je O'Brien skupaj s Smigelom delal tudi na stranskem projektu scenarija za glasbeni film po skeču »Hans and Franz« iz oddaje Saturday Night Live, vendar film ni bil nikoli realiziran.[48][49]

Medtem se je David Letterman pripravljal na odhod iz pogovorne oddaje Late Night, zato je izvršni producent Lorne Michaels začel iskati novega voditelja. Michaels se je obrnil na O'Briena, da bi oddajo produciral; takratni O'Brienov agent Gavin Polone pa je poudaril, da želi O'Brien nastopati in ne producirati.[40](str.164) Z Michaelsom se je dogovoril, da bo O'Brien opravil poskusno avdicijo na odru oddaje The Tonight Show. Gosta sta bila Jason Alexander in Mimi Rogers, občinstvo pa so sestavljali pisci Simpsonovih.[40](str.165) Wolodarksky se je spominjal izkušnje: »videti, kako tvoj prijatelj, fant, s katerim si delal, stopi izza zavese in začne z monologom, je bilo nekaj, o čemer si lahko samo sanjal in česar si nikoli nisi mogel predstavljati, da bi se lahko dejansko zgodilo.«[40](str.165) Nastop so prek satelita prenašali v New York, kjer so ga gledali Lorne Michaels in vodstvo NBC.[3] Medijski komentatorji avdicije niso dobro sprejeli, saj so navajali njegov »neroden« humor.[50][51]

O'Brien je bil 26. aprila 1993 izbran za novega voditelja Late Nighta.[3] Med predprodukcijo je pisec Robert Smigel predlagal kolegu Andyju Richterju, da naj v oddaji sedi poleg O'Briena in deluje kot pomagač.[52] Ko so se scenaristi odpravljali na snemanje glasu za »Homer Goes to College«, je O'Brien prejel telefonski klic Poloneja, ki ga je obvestil o odločitvi. »Bil je obrnjen z obrazom navzdol v to grozno košato preprogo. Na preprogi je bil povsem tih in omotičen,« se spominja nadzornik postprodukcije Michael Mendel. »Spomnim se, da sem ga pogledal in rekel: »Vau. Tvoje življenje se bo spremenilo na zelo dramatičen način.««[40](str.166-167) Vendar Fox O'Briena ni hotel izpustiti iz pogodbe. Na koncu sta si NBC in O'Brien razdelila stroške za odvezo pogodbe.[40](str.166-167)[53][54] Po O'Brienovem odhodu so scenaristi Simpsonovih dan po polnočni oddaji pri kosilu gledali posnete epizode oddaje Late Night in jih analizirali.[40](str.166-167)

Late Night (1993–2009)

[uredi | uredi kodo]
Glavni članek: Late Night with Conan O'Brien.

Oddaja Late Night with Conan O'Brien iz studia 6A na 30 Rockefeller Plaza v New Yorku je bila premierno predvajana 13. septembra 1993 in je naletela na neugodne ocene sodobnih kritikov.[55] Ta sprejem ni bil povsem nepričakovan; O'Brien je v časopisu The New York Times napisal samoponiževalni članek z naslovom »O'Brien Flops!« (slovensko O'Brien je pogorel!) na dan premiere oddaje.[56] Kritiki so napadli O'Briena: Tom Shales iz časopisa The Washington Post je predlagal, naj »voditelj ponovno prevzame svojo prejšnjo identiteto, Conan O'Blivion (oblivion v angleščini pomeni pozaba)«.[3][57] Na splošno so kritiki menili, da je O'Brien pred kamero živčen in nervozen ter da je »preveč pameten, preveč na vzhodni obali, preveč prefinjen, premlad in celo previsok, da bi bil uspešen.«[3] Oddaja je bila nenehno v nevarnosti odpovedi; na eni od najnižjih točk leta 1994 je NBC zagrozila, da bo z njim sklepala pogodbo iz tedna v teden. Vodstvo ga je želelo zamenjati z Gregom Kinnearjem, ki je O'Brienu ob 1.30 zjutraj sledil z oddajo Later.[3] Pripravniki so zapolnili prazne sedeže v občinstvu, medtem ko so povezane družbe začele povpraševati po nadomestnih voditeljih.[58][59] V enem od delov po kratkem obdobju ponovitev je pomočnik Andy Richter svoje počitniške dejavnosti opisal takole: »sedel sem in se spomnil, kako je biti brezposeln.« Ta šala je namigovala na govorice, ki so se pojavljale v medijih, da naj bi NBC skoraj ukinila program.[60]

Late Night z O'Brienom je počasi, a vztrajno dosegal komercialni in kritiški uspeh. Šaljiv govor med O'Brienom in Richterjem se je izboljšal, skeči pa so postali vse bolj priljubljeni (»If They Mated«, »Desk Drive«, »In the Year 2000«).[59] Zanesljiva stalnica je bil televizijski zaslon, spuščen za O'Brienovo mizo, na katerem je bila prikazana fotografija novinarja. Ustnice in glas teh likov – pogosto gre za zabave-željno kmetavzarsko interpretacijo Billa Clintona – je prispeval pisateljski partner Robert Smigel.[59] Prelomnica je bil pojav Davida Lettermana februarja 1994. »To je bil moralni dvig,« je dejal O'Brien. »Razmišljam, da če pride tisti, ki je ustvaril oddajo ob 12:30, in reče, da smo pametni in smešni, je to to.«[61] Oddaja je januarja 1995 doživela zatišje, ko je Robert Smigel, ki se je počutil izgorelega, odstopil kot glavni pisec.[39] Kakovost oddaje se je sčasoma počasi izboljševala, za kar je po mnenju mnogih najbolj zaslužen O'Brienov vse boljši komični nastop.[62] V enem letu se je začela oblikovati komedijska formula: oddaja je združevala nespodobno in norčavo z bolj elegantnimi pripovednimi kratkimi filmi.[3] Redni liki so bili običajno »Masturbating Bear« (slovensko »masturbirajoči medved«) in slavni kratki filmček v katerem Conan obišče zgodovinsko bejzbolsko ligo iz obdobja državljanske vojne.[3] To delo je bilo eno izmed O'Brienovih najljubših, pozneje pa je dejal: »ko bom zapustil to zemljo, na pogrebu pokažite samo to, ker to v veliki meri pove, kdo sem.«[63]

O'Brienovo občinstvo, ki je bilo večinoma mlado in moško (zaželena demografska skupina), je vztrajno raslo, oddaja pa je začela premagovati konkurente po gledanosti, kar se je nadaljevalo 15 sezon.[3] V zgodnjih dneh interneta so oboževalci ustvarjali neuradne spletne strani, na katerih so pisali natančne povzetke vsake epizode.[64] Celo Tom Shales se je spreobrnil: oddajo je označil za »eno najbolj neverjetnih preobrazb v zgodovini televizije.«[59] Od leta 1996 sta bila O'Brien in ekipa piscev oddaje Late Night vsako leto nominirana za nagrado emmy za najboljši scenarij za komedijo ali varietjsko serijo, ki sta jo prvič in edinkrat prejela leta 2007. V letih 1997, 2000, 2002, 2003 in 2004 je skupaj s sodelavci oddaje Late Night prejel nagrado Writers Guild Award za najboljši scenarij v komediji/verietejski seriji. Leta 2001 je ustanovil lastno televizijsko produkcijsko hišo Conaco, ki je nato sodelovala pri produkciji oddaje Late Night.[8]

A medium shot of Conan O'Brien smiling at the camera
O'Brien leta 2006

Od oktobra 2005 je Late Night with Conan O'Brien enajst let dosledno privabljal občinstvo v povprečju približno 2,5 milijona gledalcev.[58] Apoteoza kratkih filmčkov Late Nighta je bila leta 2006 povezana z ugotovitvijo, da je O'Brien presenetljivo podoben Tarji Halonen, ki je tedaj začela svoj drugi mandat kot predsednica Finske. O'Brien je izkoristil podobnost in finske predsedniške volitve leta 2006 tako da so v oddaji Late Night začeli predvajati posmehljive politične oglase v podporo Halonenovi in proti njenemu glavnemu nasprotniku, kar je vplivalo na splošni izzid dvoboja za predsedniški stolček,[65] in kmalu po volitvah odpotoval na Finsko.[66] »S šovom smo se za pet dni odpravili v Helsinke,« se spominja O'Brien, »kjer so nas sprejeli kot nacionalni zaklad.«[3][67] V okviru petdnevnega potovanja, ki je bilo objavljeno kot enourna posebna epizoda oddaje Late Night, se je O'Brien s Halonenovo srečal v finski predsedniški palači.[68]

Med stavko piscev leta 2008 je O'Brien uprizoril posmehljiv spor z Jonom Stewartom s Comedy Centrala (oddaja The Daily Show) in Stephenom Colbertom (oddaja The Colbert Report) o tem, kdo od njih treh je odgovoren za to, da je kampanja Mika Huckabeeja dobila »zagon« za republikanskega predsedniškega kandidata.[69] Ta spor je med stavko Ceha ameriških scenaristov v letih 2007–2008 zajel vse tri oddaje.[70]

20. februarja 2009 je NBC predvajal zadnjo epizodo oddaje Late Night with Conan O'Brien.[71] Oddaja je bila sestavljena iz posnetkov prejšnjih oddaj Late Night, v njej pa se je kot presenečenje pojavil tudi nekdanji pomočnik Andy Richter. Nastopili so tudi Will Ferrell, John Mayer in skupina White Stripes. O'Brien je epizodo končal tako, da je s sekiro uničil scenografijo, razdelil dele scenografije občinstvu[72] in se zahvalil ljudem, ki so mu pomagali. Med njimi so bili Lorne Michaels, David Letterman, Jay Leno ter O'Brienova žena in otroci.[73]

Leta 2019 so se posnetki iz O'Brienove oddaje Late Night začeli pojavljati na njegovi spletni strani TBS in na YouTube kanalu Team Coco.[74]

The Tonight Show (2009–2010)

[uredi | uredi kodo]
Glavna članka: The Tonight Show with Conan O'Brien in Konflikt v oddaji Tonight Show leta 2010.
A grey, white, and orange posters featuring Conan O'Brien with the caption "I'm With Conan"
Plakat, ki ga je Mike Mitchell ustvaril med konfliktom v oddaji Tonight Show leta 2010 in na katerem je prikazan njegov vzdevek »Coco«. Slovenski prevod napisa je »stojim s COCO-jem«.[75]

V okviru nove pogodbe, ki jo je leta 2004 sklenil z NBC, se je mreža odločila, da bo O'Brien leta 2009 prevzel oddajo The Tonight Show od Jaya Lena.[76] Leno se je nato z oddajo preselil v čas največje gledanosti in jo poimenoval The Jay Leno Show.[77] Vodenje oddaje The Tonight Show so bile O'Brienove življenjske sanje in obljuba, da bo nasledil Lena, ga je obdržala pri NBC-ju, čeprav bi si verjetno lahko zagotovil donosnejšo pogodbo pri kakšni drugi televizijski mreži.[78] O'Brien je bil gost v zadnji epizodi oddaje The Tonight Show Jaya Lena.[79] 1. junija 2009 je Will Ferrell postal Conanov prvi gost na kavču oddaje Tonight Show, skupina Pearl Jam pa njegov prvi glasbeni gost.[80]

Conan je dobil vzdevek "Coco" potem ko je bil uporabljen v prvem skeču »Twitter Tracker« v drugi epizodi svojega nastopa v oddaji Tonight Show.[81] V naslednjem intervjuju je vzdevek uporabil tudi gost Tom Hanks in celo spodbudil občinstvo, da ga je skandiralo. Conan je Hanksu v šali dejal: »če se bo to prijelo, te bom tožil.«[82] Med snemanjem petkove epizode oddaje The Tonight Show 25. septembra 2009 je O'Brien utrpel lažji pretres možganov, ko mu je med tekom v skeču z gostjo Teri Hatcher zdrsnilo in se je udaril v glavo. V bolnišnici so ga pregledali in še isti dan odpustili. Ponovitev je bila predvajana tisti večer, vendar se je O'Brien že naslednji ponedeljek vrnil v službo in se norčeval iz incidenta.[83][84]

Januarja 2010 je bila O'Brienova gledanost oddaje The Tonight Show precej nižja kot takrat, ko je oddajo vodil Jay Leno.[85] 7. januarja 2010 se je izvršni direktor NBC Jeff Zucker sestal z Jayem Lenom in Conanom O'Brienom, da bi se pogovorili o tem, kako bi Lena premaknili iz osrednjega časa gledanosti, kjer je bila njegova gledanost nizka, nazaj v pozni večer.[86] Predlagali so, da O'Brien ostane voditelj oddaje The Tonight Show, ki bi se začela ob 12:05, Leno pa bi vodil 30-minutno oddajo ob 23:35.[87] Tri dni pozneje je Jeff Gaspin, predsednik družbe NBC Universal Television Entertainment, potrdil, da bo oddaja The Jay Leno Show prestavljena na 23:35 po NBC-jevem prenosu zimskih olimpijskih iger 2010.[88]

Vsak komik, vsak komik sanja o tem, da bi vodil »The Tonight Show«, in sedem mesecev mi je to uspelo. To sem storil po svoje, z ljudmi, ki jih imam rad, in ne obžalujem niti ene sekunde.... Vse, kar prosim, je nekaj, in to prosim predvsem mlade, ki gledajo: prosim, ne bodite cinični. Sovražim cinizem; to je moja najmanj priljubljena lastnost. Ne vodi nikamor. Nihče v življenju ne dobi točno tistega, kar je mislil, da bo dobil. Toda če se zelo trudite in ste prijazni, se vam bodo zgodile neverjetne stvari.

—Conan O'Brien, ob odhodu iz oddaje »The Tonight Show«, 22. januar 2010[89]

Viri, ki so bili seznanjeni z razmerami, so za New York Post povedali, da je bil O'Brien nezadovoljen in razočaran nad NBC-jevim načrtom.[90] O'Brien je 12. januarja objavil naslednjo izjavo: »iskreno sem prepričan, da bo zamik oddaje The Tonight Show na naslednji dan zaradi drugega komičnega programa resno škodil temu, kar je po mojem mnenju največja franšiza v zgodovini oddajanja. The Tonight Show ob 12:05 preprosto ni The Tonight Show.«[91] 21. januarja 2010 je bilo objavljeno, da je Conan sklenil pogodbo z NBC, po kateri bo naslednji dan zapustil oddajo The Tonight Show. S pogodbo je prejel tudi 45 milijonov dolarjev, od katerih je bilo 12 milijonov dolarjev namenjenih njegovemu osebju, ki se je s Conanom preselilo iz New Yorka v Los Angeles, ko je zapustil oddajo Late Night.[92]

Zadnji Tonight Show s Conanom je bil predvajan 22. januarja 2010, v njem pa so bili gostje Tom Hanks, Steve Carell (ki je opravil izhodni intervju in uničil Conanovo osebno izkaznico), Neil Young (ki je zapel pesem »Long May You Run«) in Will Ferrell. Med Ferrellovim nastopom je Conan z bendom igral kitaro, Ferrell pa je zapel pesem »Free Bird« in ponovil njegov kravji zvonec iz oddaje SNL. Na zadnjem nastopu glasbene skupine na šovu so se skupini pridružili tudi Ferrellova žena Viveca Paulin, Ben Harper, Beck in kitarist skupine ZZ Top Billy Gibbons.[93][94]

Jay Leno se je po NBC-jevem prenosu zimskih olimpijskih iger 2010 vrnil v oddajo The Tonight Show. V skladu s pogodbo z NBC, ki je znašala 45 milijonov dolarjev, je lahko Conan že septembra 2010 začel delati za drugo televizijsko mrežo.[95][96] Conanove naslednje mreže, o katerih se je govorilo, so bile od Foxa do Comedy Centrala.[97] Za O'Briena naj bi se zanimale tudi druge mreže, med drugim TNT, HBO, FX, Showtime, Revision3[98] in celo USA Network, ki je v lasti NBC Universal.[99]

Televizijski premor in turneja komedije (2010)

[uredi | uredi kodo]
Glavna članka: The Legally Prohibited from Being Funny on Television Tour in Conan O'Brien Can't Stop.
Conan O'Brien performing on stage
O'Brien nastopa v repliki kostuma, ki ga je Eddie Murphy nosil v filmu Eddie Murphy Raw (2010).

8. februarja 2010 je bilo poročano, da skuša O'Brien prodati svoj penthouse v Central Park Westu v New Yorku po ceni 35 milijonov dolarjev.[100] Stanovanje je kupil leta 2007 za 10 milijonov dolarjev.[101] Dve leti prej je O'Brien za več kot 10,5 milijona dolarjev kupil hišo v predelu Brentwood v Los Angelesu.[102] Nekateri poznavalci industrije so ugibali, da se je O'Brien odločil ostati na zahodni obali, da bi se lažje vrnil na televizijo pozno zvečer, in ker ni želel, da bi njegovi otroci doživeli še eno selitev.[103]

O'Brien je bil leta 2010 uvrščen na seznam Time 100, ki ga je sestavil Time in na katerem je 100 najvplivnejših ljudi na svetu po izboru bralcev.[104] Potem ko je bilo O'Brienu do maja prepovedano kakršno koli televizijsko nastopanje, je 2. maja 2010 v informativni reviji CBS 60 Minutes spregovoril o sporu v oddaji Tonight Show.[105] V intervjuju s Stevom Kroftom je O'Brien dejal, da je situacija »kot zakon, ki nenadoma, nasilno in hitro razpade. Poskušal sem ugotoviti, kaj se je zgodilo.« Povedal je tudi, da je »absolutno« pričakoval, da mu bo NBC dala več priložnosti, in da se na mestu Jaya Lena ne bi vrnil v oddajo The Tonight Show. Vendar je Conan dejal, da se ni počutil nesrečno. »Zame je ključnega pomena, da vsakdo, ki to vidi, odnese iz tega to, da sem v redu. Dobro mi gre,« je dejal O'Brien. »Upam, da se ljudem še vedno zdim komično absurden in smešen. In ničesar ne obžalujem.«[106]

11. marca 2010 je O'Brien prek svojega računa na Twitterju sporočil, da se bo 12. aprila 2010 odpravil na turnejo po 30 mestih z naslovom »The Legally Prohibited from Being Funny on Television Tour« (slovensko »Turneja zakonsko prepovedano biti smešen na televiziji«).[107] O'Brienu se je na turneji pridružil sovoditelj Andy Richter in člani nekdanje skupine Tonight Show Band.[108] Max Weinberg pa se ni mogel pridružiti,[109] razen gostovanja v eni od Conanovih oddaj v New Yorku.[110] 12. aprila 2010 je O'Brien začel svojo dvomesečno turnejo komedije v Eugenu v Oregonu, kjer je bilo 2.500 gledalcev in nobenih televizijskih kamer.[111] Turneja je potekala na severozahodu Amerike in v Kanadi, nato pa se je preselila v večja mesta, med drugim v Los Angeles in New York, kjer je nastopil v dvorani Radio City Music Hall, poleg njegovih nekdanjih studiev Late Night.[112][113] Turneja se je končala 14. junija v Atlanti.[114] Leta 2011 je izšel dokumentarni film z naslovom Conan O'Brien Can't Stop, ki spremlja O'Briena na njegovi komični turneji.[115] Film je bil premierno prikazan marca 2011 na medijskem festivalu South by Southwest in požel pozitivne kritike.[116][117] Režiral ga je Rodman Flender, O'Brienov osebni prijatelj in sošolec z univerze Harvard.[118]

Conan (2010–2021)

[uredi | uredi kodo]
Glavni članek: Conan (pogovorna oddaja).
Medium shot of Conan O'Brien smiling at the camera
O'Brien na konvenciji SXSW 2011 promovira Conan O'Brien Can't Stop

Na dan začetka turneje v živo je O'Brien napovedal, da bo vodil novo oddajo na kabelski postaji TBS.[1] Oddaja Conan je bila premierno predvajana 8. novembra 2010 in je bila na sporedu od ponedeljka do četrtka ob 23:00 po vzhodnoameriškem času in 22:00 po osrednjeameriškem času.[119][120] O'Brienov dodatek je oddajo Lopez Tonight z Georgom Lopezom premaknil za eno uro nazaj.[2] O'Brien sprva ni želel narediti Lopezu tega, kar se mu je zgodilo pri NBC, vendar je pristal, da se pridruži mreži, ko ga je Lopez poklical in prepričal, naj pride k TBS.[121]

Februarja 2015, po začetku kubanske otoplitve, je O'Brien postal prva ameriška televizijska osebnost, ki je po več kot pol stoletja snemala na Kubi.[122] Conan O'Brien je nato obiskal Armenijo.[123] Aprila 2016 je O'Brien obiskal Južno Korejo kot odgovor na pismo oboževalcev, ki so ga pozivali k obisku, in na vse več oboževalcev na spletu. Njegov obisk je vključeval obisk korejskega demilitariziranega območja, zaradi česar sta O'Brien in Steven Yeun tehnično obiskala tudi Severno Korejo, saj sta prestopila mejno črto v demilitarizirani coni. Conan je med skečem komentiral pomen in dejal: »ideja, da bi se lahko ti in jaz nahajala v Severni Koreji, se pogovarjala in svobodno komunicirala, se mi zdi precej kul sporočilo.«[124][125]

TBS je leta 2014 podaljšala oddajo do leta 2018,[126] leta 2017 pa do leta 2022.[127] Jeseni 2018 je odddaja Conan naredila premor, medtem ko je O'Brien začel novo nacionalno turnejo komedije. Oddaja se je vrnila 22. januarja 2019 v novem polurnem formatu brez živega benda.[128] Novembra 2020 je TBS napovedala, da se bo Conan končala junija 2021.[129] Zadnja oddaja je bila na sporedu 24. junija 2021 z občinstvom v nočnem klubu Largo v Los Angelesu.[130] Najavljeno je bilo, da se bo O'Brien preselil v tedensko varietejsko oddajo brez naslova na drugi lastnini WarnerMedia z imenom HBO Max, kjer naj bi se bolj osredotočil na svoj podkast in popotniške oddaje s sproščenim produkcijskim urnikom.[131][132] V svojo zadnjo oddajo je O'Brien vključil tudi izmišljeni lik Homerja Simpsona, ki je zaznamoval tri epizode, ki jih je O'Brien napisal za to serijo.[133] V finalu serije sta se od oddaje poslovila tudi komika Will Ferrell in Jack Black.[134]

Conan O'Brien Needs a Friend in digitalni mediji (2018–danes)

[uredi | uredi kodo]
Glavni članek: Conan O'Brien Needs a Friend.

Leta 2018 je O'Brienova produkcijska hiša Team Coco v sodelovanju z Earwolfom začela izdajati njegov tedenski podkast Conan O'Brien Needs a Friend (slovensko Conan O'Brien potrebuje prijatelja).[135] Podkast je debitiral 18. novembra 2018, prvi gost pa je bil Will Ferrell.[128] O'Brien je izjavil, da je naslov pogovorno šaljiv in da bi rad videl, ali bodo slavni gostje dejansko njegovi prijatelji.[136] V vsaki epizodi se Conanu pridružijo gost, njegova pomočnica Sona Movsesian in producent oddaje Matt Gourley.[137] Gostje podkasta so bili med drugim Barack in Michelle Obama, Stephen Colbert in Bob Newhart.[138] Podkast je prejel dobre ocene in prišel na prvo mesto v iTunesu. Podkast je v času svojega delovanja prejel tudi številne nagrade.[139][140] Več virov je navedlo, da je bil podkast prenesen od 180 do 250 milijonkrat.[a]

Maja 2022 so podkast in celotno digitalno medijsko podjetje Team Coco za 150 milijonov dolarjev prodali družbi SiriusXM.[b] Prodaja je vključevala vse druge podkaste skupine Team Coco, vključno s podkasti Inside Conan ter Parks and Recollection, ter razvoj komičnega kanala za radijsko storitev SiriusXM.[144]

Drugo delo

[uredi | uredi kodo]

Televizijski producent

[uredi | uredi kodo]
Glej tudi: Conaco

O'Brien je bil izvršni producent in soscenarist pilotnega dela NBC-jeve pustolovsko-komične serije Andy Barker, P. I. iz leta 2007, v kateri je igral O'Brienov pomočnik Andy Richter.[145] Po šestih epizodah in nizki gledanosti so oddajo ukinili, čeprav jo je Entertainment Weekly uvrstil med deset najboljših oddaj leta 2007.[146][147] Kasneje je USA Network O'Brienovi produkcijski hiši podelil naročilo za 90-minutni pilotni film z medicinsko tematiko Operating Instructions; O'Brien je prek svoje družbe Conaco deloval kot izvršni producent.[148] Januarja 2010 je NBC pri Conacu naročila dva pilotna filma, enourno sodno dramo Outlaw in polurno komedijo.[149] Serija Outlaw je nastala v osmih epizodah, premiera pa je bila 15. septembra 2010.[150]

Glasovno delo

[uredi | uredi kodo]

O'Brien je po začetku svoje kariere v poznih večernih urah prvič gostoval v epizodi »Bart Gets Famous« v peti sezoni Simpsonovih, ko je intervjuval Barta Simpsona, ki je zaslovel kot komik, ki se poslužuje krilatic.[43] Leta 1999 je O'Brien nastopil v seriji Futurama v epizodi »Xmas Story« v drugi sezoni. O'Brien je igral sebe kot glavo v kozarcu, ki je še vedno živa v letu 3000.[151] O'Brien je večkrat nastopil v seriji Robot piščanec za Adult Swim, vključno s posebnima oddajama Robot Chicken: Star Wars in Robot Chicken: Star Wars Episode II.[152]

O'Brien je posnel tudi glas Roberta Todda Lincolna v zvočni knjigi Assassination Vacation avtorice Sarah Vowell,[153] glas voditelja pogovorne oddaje Davea Endochrina v izvirnem animiranem DC filmu Batman: Vrnitev Viteza teme, 2. del iz leta 2013,[154] glas lika Kuchikukana v epizodi »Operation: Lunacorn Apocalypse« Nickelodeonove serije Pingvini z Madagaskarja[155] in glas Božička v epizodi The Backyardigans »The Action Elves Save Christmas Eve«.[156]

Gostovanje

[uredi | uredi kodo]

V televizijski oddaji 30 Rock je O'Brien prikazan kot nekdanji fant glavne junakinje Liz Lemon, ki dela v isti stavbi.[157] V epizodi »Tracy Does Conan« se Conan pojavi kot on sam, nerodno združen z Lemonovo in prisiljen s strani direktorja mreže Jacka Donaghyja, da v oddaji Late Night nastopi Tracy Jordan, čeprav je v prejšnjem nastopu napadel O'Briena.[158] O'Brien se je pojavil tudi v ameriški različici serije Pisarna. V epizodi »Valentine's Day« Michael verjame, da je opazil nekdanjo članico zasedbe SNL, Tino Fey, vendar je v resnici z njo zamenjal drugo žensko. Medtem ima Conan hiter nastop in snemalna ekipa obvesti Michaela, ko se vrne s pogovora z dvojnico Tine Fey.[159] Leta 2011 je v treh epizodah nastopil kot sam v spletni seriji Web Therapy (ob Lisi Kudrow).[160] O'Brien je kot gost nastopil tudi v igri Death Stranding iz leta 2019,[161] kjer z igralcem komunicira z glasovnimi replikami in obrazno mimiko, posnetimi med njegovim obiskom na sedežu podjetja Kojima Productions.[162]

Vodenje

[uredi | uredi kodo]

O'Brien je vodil več nagradnih oddaj in posebnih televizijskih oddaj. O'Brien je leta 2002 vodil 54. primetime podelitev nagrad emmy ter 58. primetime podelitev nagrad Emmy leta 2006 ter požel navdušenje kritikov.[163] O'Brien je leta 2014 vodil tudi podelitev filmskih nagrad MTV.[164] Leta 2011 je O'Brien za sestrsko mrežo TBS, TNT, vodil posebno oddajo Christmas in Washington, v kateri so nastopile znane osebnosti in družina Obama.[165]

Conan je bil dvakrat, leta 1995 in 2013, slavnostni voditelj večerje Združenja dopisnikov Bele hiše v Washingtonu.[166] Leta 2016 je O'Brien vodil 5. letno prireditev NFL Honors v San Franciscu v Kaliforniji.[167] Leta 2018 je na Severnem Irskem vodil tudi posebno srečanje ob zadnji sezoni serije Igra prestolov.[168] Posebni film je bil objavljen na HBO Max leta 2021.[169]

Vplivi

[uredi | uredi kodo]

O'Brien med svojimi komičnimi vplivi navaja David Letterman,[170] Peter Sellers,[171] Sid Caesar,[172] Warner Bros. Cartoons,[43] Johnny Carson,[173] Ernie Kovacs,[174] Bob Hope,[175] in Woody Allen.[176] Nasprotno, igralci in komiki, ki priznajo, da je na njih vplival O'Brien vključujejo Mindy Kaling,[177] Peta Holmesa,[178] Setha Meyersa,[179] Nikki Glaser,[180] Johna Krasinskija,[181] Mosesa Storma,[182] Sama Richardsona,[183] Colina Josta,[184] Kumaila Nanjianija,[185] Rona Funchesa,[186] Johna Mulaneyja,[187] in Erica Andréja.[188]

V oddaji Late Night je O'Brien postal znan po svojem aktivnem in spontanem slogu vodenja,[8] ki so ga mediji in O'Brien sam označevali kot »samoponiževalnega«.[189][190]

Zasebno

[uredi | uredi kodo]
A picture of Conan O'Brien to the right and his wife to the left
O'Brien s svojo ženo Lizo leta 2007

O'Brien je Elizabeth Ann »Lizo« Powel spoznal leta 2000, ko je nastopila v oddaji Late Night with Conan O'Brien v oglaševalskem skeču, ki je vključeval podjetje Foote, Cone & Belding, kjer je delala kot višja tekstopiska.[191] Pred poroko leta 2002 v Powelinem rojstnem mestu Seattle sta zmenkovala skoraj 18 mesecev.[192] O'Brien in Powel imata hčerko Neve (rojena leta 2003)[193] in sina Becketta (rojen leta 2005).[194]

O'Brien pogosto potrjuje svojo irsko katoliško dediščino.[195][196] Leta 2009 je v oddaji Inside the Actors Studio izjavil, da so se predniki z obeh strani njegove družine v petdesetih letih 19. stoletja iz Irske preselili v Ameriko in se nato poročili le z drugimi irskimi katoličani, zato je njegov rod 100-odstotno irsko-katoliški.[8] Njegovo povsem homogeno poreklo je desetletje pozneje potrdil test DNK, ki ga je razkril v oddaji The Late Show with Stephen Colbert. O'Brien je opozoril, da je biti v celoti potomec samo ene etnične skupine izjemno redko in da je bil njegov zdravnik zaradi tega »šokiran«.[197]

Od leta 1984, ko je prvič glasoval za predsednika Walterja Mondala, je registriran demokrat. V političnem spektru se ima za zmernega.[198][8] O'Brien je s prijateljem in nekdanjim sošolcem s Harvarda, očetom Paulom B. O'Brienom, ustanovil organizacijo za boj proti lakoti Labels Are For Jars.[199] Leta 2006 je pomagal odpreti tudi center za prehrano Cor Unum.[200]

Od septembra 2006 je O'Briena zasledoval oče David Ajemian iz bostonske nadškofije, ki je kljub večkratnim opozorilom, naj preneha, O'Brienu pošiljal pisma s podpisom »vaš duhovnik zasledovalec«.[201] Ajemian je pozneje O'Brienu grozil s smrtjo in poskušal nasilno vstopiti na snemanje oddaje Late Night, nato pa je bil aretiran.[202] Ajemian je 8. aprila 2008 priznal krivdo za zalezovanje in bil pozneje laiziran.[203][204]

Januarja 2008, ko je bila njegova oddaja zaradi stavke sindikata ameriških scenaristov za dva meseca prekinjena, se je na televiziji ponovno pojavil z brado, ki jo je gost Tom Brokaw opisal kot brado, zaradi katere je videti kot »vpoklicanec iz državljanske vojne.«[205] Po odhodu iz oddaje The Tonight Show with Conan O'Brien leta 2010 si je O'Brien ponovno zasadil brado, ki jo je obdržal do maja 2011, ko jo je na snemanju oddaje Conan delno obril Will Ferrell (izven zaslona pa ga je popolnoma obril profesionalni frizer).[206]

O'Brien je v Brentwoodu v Los Angelesu v Kaliforniji kupil 10,5 milijona dolarjev vreden dvorec, da bi se lahko leta 2009 tja preselil iz New Yorka in vodil oddajo The Tonight Show v Universal Studios Hollywood.[207] V okviru dolgoletne šale je v Kalifornijo pripeljal svoj Ford Taurus SHO iz leta 1992 in ga predstavil v uvodnih epizodah oddaj The Tonight Show in Conan.[208]

12. junija 2011 je O'Brien prejel častni doktorat družboslovne fakultete na Dartmouth Collegeu.[209] Poleg častne diplome je imel tudi otvoritveni govor.[210] 21. oktobra 2011 je bil O'Brien posvečen v duhovnika v samostanu Universal Life Church,[211] kar mu je omogočilo, da je v New Yorku, takrat eni redkih zveznih držav v ZDA, kjer so bile homoseksualne poroke zakonite, izvedel istospolno poroko in posnel teden dni trajajočo oddajo.[212] Poroka med članom O'Brienovega osebja in njegovim partnerjem je potekala na odru gledališča Beacon 3. novembra 2011 in je bila predvajana v oddaji Conan.[213] Obred istospolne poroke je bil prvi, ki so ga predvajali na ameriški televiziji pozno zvečer.[214]

Filmografija

[uredi | uredi kodo]

Filmi

[uredi | uredi kodo]
Conan O'Brien film appearances
Year Film Role Notes
1998 Tomorrow Night On sam Mini vloga
2001 Čudežni pas On sam Nepriznana mini vloga
2001 Vanilla Sky On sam Mini vloga
2001 Pripovedovanje zgodb On sam Mini vloga
2002 The Rutles 2: Can't Buy Me Lunch On sam TV film
2003 End of the Century: The Story of the Ramones On sam Dokumentarec
2005 Bewitched On sam Mini vloga
2006 Queer Duck: The Movie On sam (glas)
Pittsburgh On sam
2008 Veliki Buck Howard On sam Mini vloga
2011 Conan O'Brien Can't Stop On sam Dokumentarec
2013 Batman: Vrnitev Viteza teme, 2. del David Endocrine (glas)
Mojstri iluzij On sam Mini vloga
Skrivnostno življenje Walterja Mittyja On sam Mini vloga
2015 Being Canadian On sam Dokumentarec
2017 LEGO Batman Film Ugankar (glas)
Sandy Wexler On sam
Movie Sound Effects: How Do They Do That? Ugankar (glas) Kratki film
2019 Dads On sam Dokumentarec
2021 The Mitchells vs. the Machines Glaxxon 5000 (glas)
2022 Norm Macdonald: Nothing Special On sam Posebna stand-up oddaja[215]

Televizija

[uredi | uredi kodo]
Conan O'Brien television appearances
Leto Serija Vloga Opombe
1983–1987 Not Necessarily the News none 13 epizod; pisec
1987–1988 The Wilton North Report none
1988–1991 Saturday Night Live none 72 epizod; pisec

Nastopil je tudi v 21 epizodah kot različni liki

1991 Lookwell none Pilot; ustvarjalec in pisec
1991–1994 Simpsonovi none Pisec (4 epizode) in producent (52 epizod)

Nastopil tudi v epizodi: »Bart Gets Famous« kjer je igral samega sebe

1993–2009 Late Night with Conan O'Brien On sam (voditelj) 2.277 epizod; tudi pisec in producent
1995 Mr. Show with Bob and David On sam Epizoda: "The Cry of a Hungry Baby"
1996 The Single Guy Cameron Duncan Epizoda: "Rival"
Arli$$ On sam Epizoda: "Colors of the Rainbow"
Favorite Deadly Sins On sam Televizijski film
1997, 2002 Dr. Katz, Professional Therapist On sam (glas) 2 epizodi
1998 Veronica's Closet On sam Epizoda: "Veronica's Night Alone"
Spin City On sam Epizoda: "Dead Dog Talking"
1999 LateLine On sam Epizoda: "Pearce on Conan"
Space Ghost Coast to Coast On sam Epizoda: "Fire Ant"
Futurama On sam (glas) Epizoda: "Xmas Story"
2000 DAG On sam Epizoda: "Pilot"
2001 Saturday Night Live On sam (voditelj) Epizoda: "Conan O'Brien/Don Henley"
2002 54th Primetime Emmy Awards On sam (voditelj) Posebna televizijska oddaja
2003 Andy Richter Controls the Universe Freddy Pickering Epizoda: "Crazy in Rio"
2005–2008 Robot piščanec Več glasov 4 epizode
2006 O'Grady Chip (glas) Epizoda: "Frenched"
Pisarna On sam Epizoda: "Valentine's Day"
58th Primetime Emmy Awards On sam (voditelj) Posebna televizijska oddaja
2006, 2013 30 Rock On sam 2 epizodi
2007 Andy Barker, P.I. none Ustvarjalec, pisec in izvršni producent
2009–2010 The Tonight Show with Conan O'Brien On sam (voditelj) 145 epizod; tudi izvršni producent in pisec
2009 The Backyardigans Božiček (glas) Epizoda: "The Action Elves Save Christmas Eve"
2010 Outlaw none Izvršni producent
2010–2021 Conan On sam (voditelj) Tudi ustvarjalec, pisec in izvršni producent
2011–2014 Eagleheart none Izvršni producent

Nastopil tudi v epizodi: "Honor Thy Marshal" kjer je igral samega sebe

2012 Web Therapy On sam 3 epizode
Kako sem spoznal vajino mamo Bar Patron Ni napisan kot avtor

Epizoda: "No Pressure"

2013 Newsreaders On sam Epizoda: "Jr. Newsreaders"
Deon Cole's Black Box none Izvršni producent

Nastopil tudi v epizodi: "Deon Tries to Reach Out to White People" kjer je igral samega sebe

Neoporečna preteklost On sam Televizijski film
Večerja združenja dopisnikov Bele hiše On sam (glas) Posebna televizijska oddaja
Odbita rodbina On sam Epizoda: "The B. Team"
Nashville On sam Epizoda: "Never No More"
V Philadelphii je zmeraj sončno On sam (glas) Epizoda: "The Gang Broke Dee"
Real Husbands of Hollywood On sam Epizoda: "Rock, Paper, Stealers"
Brody Stevens: Enjoy It! On sam Epizoda: "Conan!"
2013–2014 Super Fun Night none Izvršni producent
The Pete Holmes Show none
2013 Družinski človek On sam (glas) Epizoda: "Into Harmony's Way"
2014 2014 MTV Movie Awards On sam (voditelj) Posebna televizijska oddaja
Maron On sam Epizoda: "The Joke"
Video Game High School Newsanchor Epizoda: "OMGWTFPS!?"
Vrnitev On sam Ni napisan kot avtor

Epizoda: "Valerie Gets What She Wants"

Sharktopus vs. Pteracuda On sam Televizijski film
2015 The Jack and Triumph Show none Izvšni producent
Ground Floor On sam Epizoda: "The Mansfield Who Came to Dinner"
Stranger's Soul (Ուրիշի հոգին)[216] Šef mafije 2 epizodi
Clipped Red-Head kupec Epizoda: "Dreamers"
ArmComedy On sam 1 epizoda
Pingvini z Madagaskarja Kuchikukan (glas) Epizoda: "Operation: Lunacorn Apocalypse"
2016 One More Happy Ending (한번 더 해피엔딩)[217] On sam 1 epizoda
2016–2017 People of Earth none Izvršni producent
2016 Dobri časi, slabi časi[218] Johnny J. Smith 1 epizoda
2017 Mi adorable maldición[219] Joseph Robinson Epizoda: "La fiesta de Apolonia"
2018–2021 Final Space Clarence (glas) Tudi izvršni producent
2018 Un Posto al Sole[220] Mož za računalnikom 1 epizoda
2018 Težave g. Picklesa On sam Epizoda: "Green Means Go"
2019 Silicijeva dolina On sam Epizoda: "Exit Event"
2022 Murderville On sam Epizoda: "The Magician's Assistant"[221]
2022 Saturday Night Live On sam Epizoda: "John Mulaney/LCD Soundsystem"

Videoigre

[uredi | uredi kodo]
Nastopi Conana O'Briena v videoigrah
Year Video game Glasvona vloga
2012 Halo 4 Vojak # 1
2014 Lego Batman 3: Beyond Gotham On sam
2019 Death Stranding The Wandering MC[222]

Glasbeni videospoti

[uredi | uredi kodo]
Nastopi Conana O'Briena v glasbenih videospotih
Leto Naslov Umetnik
2005 "The Denial Twist" The White Stripes
2016 "Fire" Park Jin-young (feat. Conan O'Brien, Steven Yeun & Jimin Park)
2019 "For Love" Kuami Eugene (feat. Conan O'Brien)

Nagrade in nominacije

[uredi | uredi kodo]
Glej tudi: Seznam nagrad in nominacij, ki jih je prejel Conan O'Brien

Glej tudi

[uredi | uredi kodo]
  • Conan, vojaški službeni pes, ki je bil poimenovan po njem

Viri

[uredi | uredi kodo]

Opombe

[uredi | uredi kodo]
  1. ↑ Variety je poročal, da je bil podkast prenesen 180-milijonkrat, Deadline Hollywood pa poroča o 250 milijonih prenosov.[141][137]
  2. ↑ Wall Street Journal je ob sklicevanju na neimenovane vire navedel, da je bil posel vreden 150 milijonov dolarjev.[142] Uradni pogoji dogovora niso bili objavljeni.[143]

Sklici

[uredi | uredi kodo]
  1. ↑ 1,0 1,1 Carter, Bill (12. april 2010). »Conan O'Brien Will Do a Late-Night Show on TBS«. The New York Times. Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 28. aprila 2022. Pridobljeno 10. maja 2022.
  2. ↑ 2,0 2,1 Moore, Frazier (12. april 2010). »Conan O'Brien to make TBS his new late-night home«. The San Diego Union-Tribune. Arhivirano iz spletišča dne 18. maja 2022. Pridobljeno 12. aprila 2010.
  3. ↑ 3,00 3,01 3,02 3,03 3,04 3,05 3,06 3,07 3,08 3,09 Hirschberg, Lynn (20. maj 2009). »Heeeere's . . . Conan!!!«. The New York Times. Arhivirano iz spletišča dne 19. marca 2022. Pridobljeno 21. decembra 2012.
  4. ↑ Chestang, Raphael (18. maj 2015). »Conan O'Brien 'Uncomfortable' With David Letterman Leaving 'Late Show'«. Entertainment Tonight. Arhivirano iz spletišča dne 13. maja 2022. Pridobljeno 25. maja 2015.
  5. ↑ Lopez, George (29. april 2010). »Conan O'Brien«. Time. Arhivirano iz spletišča dne 5. novembra 2021. Pridobljeno 18. maja 2022.
  6. ↑ Otterson, Joe (17. november 2020). »Conan O'Brien to End TBS Late-Night Show in 2021, Sets Weekly HBO Max Variety Series«. Variety (v ameriški angleščini). Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 25. januarja 2022. Pridobljeno 18. marca 2021.
  7. ↑ »Conan O'Brien«. TVGuide.com. Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 5. januarja 2016. Pridobljeno 3. novembra 2016.
  8. ↑ 8,0 8,1 8,2 8,3 8,4 8,5 "Conan O'Brien". Inside the Actors Studio. Sezona 15. Epizoda 218. January 26, 2009. Bravo. 
  9. ↑ Fahey, Rich (23. februar 2014). »Conan O'Brien«. The Boston Globe. Arhivirano iz spletišča dne 22. maja 2022. Pridobljeno 22. maja 2022.
  10. ↑ »Ruth Reardon O'Brien 1931–«. Stanford.edu. Arhivirano iz prvotnega spletišča (PDF) dne 5. marca 2011. Pridobljeno 23. januarja 2010.
  11. ↑ McLaughlin, Katie (26. junij 2012). »Conan O'Brien: Laughter has 'always been the motivation for me'«. Piers Morgan Live. CNN. Arhivirano iz spletišča dne 7. novembra 2020. Pridobljeno 19. maja 2022.
  12. ↑ Hopkins, Cassidy (25. september 2015). »9 Stars Who Were Interns (and Where) Before They Made It Big«. The Hollywood Reporter. Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 23. maja 2022. Pridobljeno 23. maja 2022.
  13. ↑ Coons, Phyllis (3. december 1980). »Extra Credit: Starting Out with Style«. Boston Globe.
  14. ↑ Beggy, Carol; Shanahan, Mark (6. november 2003). »Monet goes to Vegas; Kerry goes out on the town«. The Boston Globe. Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 23. aprila 2022. Pridobljeno 23. maja 2022.
  15. ↑ »Harvard College Freshman Dean's Office«. Harvard College. Arhivirano iz prvotnega spletišča dne Julija 31, 2013. Pridobljeno Maja 11, 2008.
  16. ↑ »Mather House«. The Harvard Independent. 13. marec 2014. Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 26. februarja 2021. Pridobljeno 23. maja 2022.
  17. ↑ Laufenberg, Norbert B. (2005). Entertainment Celebrities. Trafford. str. 482. ISBN 978-1-4120-5335-8.
  18. ↑ »Conan O'Brien«. Harvard Faculty of Arts and Sciences. Arhivirano iz spletišča dne 27. marca 2022. Pridobljeno 23. maja 2022.
  19. ↑ Aucoin, Don (31. avgust 2003). »Understanding Conan«. The Boston Globe Magazine. Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 7. oktobra 2021. Pridobljeno 23. maja 2022.
  20. ↑ McAuley, James (3. junij 2010). »Famous People and Their Theses«. The Harvard Crimson. Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 29. marca 2018. Pridobljeno 23. maja 2022.
  21. ↑ O'Brien, Conan. The Tonight Show with Conan O'Brien, NBC, January 15, 2010.
  22. ↑ Maher, Jimmy (20. junij 2014). »Comprehend«. The Digital Antiquarian. Arhivirano iz spletišča dne 30. januarja 2022. Pridobljeno 11. julija 2014.
  23. ↑ Longcope, Kay (24. oktober 1983). »A Star Rising«. Boston Globe.
  24. ↑ Szalai, Georg (8. december 2010). »Jeff Zucker on Conan O'Brien: We Were 'Natural Rivals'«. The Hollywood Reporter. Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 23. maja 2022. Pridobljeno 23. maja 2022.
  25. ↑ Rabin, Nathan (30. avgust 2006). »Conan O'Brien«. The A.V. Club. Arhivirano iz spletišča dne 15. novembra 2006. Pridobljeno 11. maja 2008.
  26. ↑ Scovell, Nell (11. december 2012). »Inside the Greatest Writers Room You've Never Heard Of«. Vulture. Arhivirano iz spletišča dne 20. maja 2022. Pridobljeno 23. maja 2022.
  27. ↑ Miller, Julie (5. junij 2014). »40 Years of Improv Comedy: An Oral History of the Groundlings«. Vanity Fair. Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 13. julija 2015. Pridobljeno 23. maja 2022.
  28. ↑ Zak, Dan (29. november 2021). »Lorne Michaels still lives for Saturday night«. The Washington Post. Arhivirano iz spletišča dne 30. novembra 2021. Pridobljeno 23. maja 2022.
  29. ↑ Rowles, Dustin (5. december 2018). »Conan O'Brien Has Revealed How He Came Up With Tom Hanks' Best 'SNL' Sketch«. Uproxx. Arhivirano iz spletišča dne 11. marca 2022. Pridobljeno 23. maja 2022.
  30. ↑ Boulware, Hugh (24. junij 1988). »Laugh Lines The Bits and Pieces That Get Comics into the Act«. Chicago Tribune.
  31. ↑ Bommer, Lawrence (29. julij 1988). »Live, From Chicago, It's...«. Chicago Tribune.
  32. ↑ Swartz, Tracy (8. februar 2017). »Watch Conan O'Brien recall living with 'madman' Jeff Garlin in Wrigleyville«. Chicago Tribune. Arhivirano iz spletišča dne 3. julija 2021. Pridobljeno 23. maja 2022.
  33. ↑ »1989 - 41st Emmy Awards«. Emmy Awards. Arhivirano iz spletišča dne 1. februarja 2022. Pridobljeno 23. maja 2022.
  34. ↑ Clarke-Chan, Robert (27. februar 2022). »SNL: Steve Martin, Candice Bergen, Paul Rudd and Others Welcome Mulaney to 5-Timers Club — Watch«. Yahoo! News. Arhivirano iz spletišča dne 23. maja 2022. Pridobljeno 23. maja 2022.
  35. ↑ Wright, Megh (12. junij 2017). »Conan O'Brien and Robert Smigel Look Back on Their 'Lookwell' Pilot Starring Adam West«. Vulture. Arhivirano iz spletišča dne 11. marca 2020. Pridobljeno 23. maja 2022.
  36. ↑ Wilkins, Alasdair (14. marec 2016). »The Grinder realizes the impossible premise of Conan O'Brien's Lookwell«. The A.V. Club. Arhivirano iz spletišča dne 8. novembra 2020. Pridobljeno 23. maja 2022.
  37. ↑ Snierson, Dan (10. junij 2017). »Conan O'Brien and Robert Smigel look back on their lost, glorious Adam West comedy Lookwell«. Entertainment Weekly. Arhivirano iz spletišča dne 10. oktobra 2020. Pridobljeno 23. maja 2022.
  38. ↑ Schimkowitz, Matt (7. januar 2013). »The Short, Beautiful Life of 'Lookwell', One of the Funniest Pilots of All Time«. Vulture. Arhivirano iz spletišča dne 23. septembra 2020. Pridobljeno 23. maja 2022.
  39. ↑ 39,0 39,1 39,2 Kaplan, James (21. september 1998). »The Late Conan O'Brien«. New York. Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 13. aprila 2009. Pridobljeno 27. avgusta 2013.
  40. ↑ 40,00 40,01 40,02 40,03 40,04 40,05 40,06 40,07 40,08 40,09 40,10 40,11 40,12 40,13 40,14 40,15 40,16 Ortved, John (2009). The Simpsons: An Uncensored, Unauthorized History. Greystone Books. ISBN 978-1-55365-503-9.
  41. ↑ White, Peter (26. februar 2022). »'SNL': Conan O'Brien, Paul Rudd, Steve Martin, Tina Fey, Candice Bergen & Elliott Gould Crash John Mulaney's Five-Timers Celebration«. Deadline Hollywood. Arhivirano iz spletišča dne 27. februarja 2022. Pridobljeno 23. maja 2022.
  42. ↑ Earl, William (27. februar 2022). »Tina Fey, Steve Martin, Conan O'Brien and More Induct John Mulaney into 'SNL' Five-Timers Club«. Variety. Pridobljeno 28. februarja 2022.
  43. ↑ 43,0 43,1 43,2 Ortved, John (5. julij 2007). »A Q&A with Conan O'Brien«. Vanity Fair. Arhivirano iz spletišča dne 7. marca 2022. Pridobljeno 24. maja 2022.
  44. ↑ Volonnino, Michael R. (8. junij 2000). »O'Brien Returns to Harvard«. Harvard Crimson. Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 15. septembra 2006. Pridobljeno 11. maja 2008.
  45. ↑ »Conan O'Brien's Commencement Speech for the Harvard Class of 2000«. everything2. 8. avgust 2000. Pridobljeno 11. maja 2008.
  46. ↑ O'Brien, Conan. (2003). Commentary for "Marge vs. the Monorail", in The Simpsons: The Complete Fourth Season [DVD]. 20th Century Fox.
  47. ↑ The Family Dynamic Arhivirano 2008-09-13 na Wayback Machine. Entertainment Weekly. Retrieved February 13, 2007
  48. ↑ Pearlman, Cindy (8. julij 1994). »Muscle-Man Bound«. People. Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 21. aprila 2009. Pridobljeno 3. decembra 2010.
  49. ↑ Interview with Kevin Nealon. Conan. December 2, 2010.
  50. ↑ Carter, Bill (24. junij 2021). »Why Conan O'Brien was such a brilliant late-night host«. CNN Business. Arhivirano iz spletišča dne 8. septembra 2021. Pridobljeno 26. maja 2022.
  51. ↑ Haglund, David (15. april 2013). »When Conan Auditioned for Late Night«. Slate. Arhivirano iz spletišča dne 26. maja 2022. Pridobljeno 26. maja 2022.
  52. ↑ Abramovitch, Seth (24. junij 2021). »Andy Richter Reflects on 'Conan' Legacy (and Absurdity) as Conan O'Brien Exits Late Night«. The Hollywood Reporter. Arhivirano iz spletišča dne 14. aprila 2022. Pridobljeno 24. maja 2022.
  53. ↑ O'Brien, Conan. (2004). Commentary for "Homer Goes to College", in The Simpsons: The Complete Fifth Season [DVD]. 20th Century Fox.
  54. ↑ Jean, Al. (2004). Commentary for "Cape Feare", in The Simpsons: The Complete Fifth Season [DVD]. 20th Century Fox.
  55. ↑ Jen, Chung (15. september 2003). »Late Night With Conan is 10«. Gothamist. Arhivirano iz spletišča dne 24. maja 2022. Pridobljeno 24. maja 2022.
  56. ↑ O'Brien, Conan (13. september 1993). »Op-Classic, 1993: O'Brien Flops!«. The New York Times. Arhivirano iz spletišča dne 11. maja 2022. Pridobljeno 24. maja 2022.
  57. ↑ Shales, Tom (19. oktober 1993). »Go Gently into That Good Night, Already!«. The Washington Post. Arhivirano iz spletišča dne 18. avgusta 2020. Pridobljeno 21. aprila 2020.
  58. ↑ 58,0 58,1 Bianculli, David (26. september 2005). »Conan on the Couch«. New York. Arhivirano iz spletišča dne 15. februarja 2022. Pridobljeno 21. decembra 2012.
  59. ↑ 59,0 59,1 59,2 59,3 Shales, Tom. »Late Night's Late Riser«. The Washington Post. Arhivirano iz spletišča dne 18. avgusta 2020. Pridobljeno 19. aprila 2020.
  60. ↑ Bianculli, David (15. junij 1994). »NBC's Conan O'Brien Awaits His Fate«. Chicago Tribune. Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 15. junija 2013. Pridobljeno 21. decembra 2012.
  61. ↑ Snierson, Dan (9. februar 1996). »A Replacement for Letterman«. Entertainment Weekly. Pridobljeno 21. aprila 2020.
  62. ↑ Sims, David (10. januar 2017). »What Conan O'Brien Means to Late-Night's Future«. The Atlantic. Arhivirano iz spletišča dne 11. novembra 2020. Pridobljeno 24. maja 2022.
  63. ↑ Greene, Steve (16. april 2019). »Conan's 'Old-Time Baseball' Is the Highlight of Team Coco's Growing Archive Project«. IndieWire. Arhivirano iz spletišča dne 19. maja 2021. Pridobljeno 24. maja 2022.
  64. ↑ Lasswell, Mark (22. junij 1996). »Who'd Have Thought? Conan Turns Cool«. TV Guide. Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 5. maja 2009. Pridobljeno 27. avgusta 2013.
  65. ↑ Ritter, Karl (14. januar 2006). »Conan O'Brien's mock endorsement of Finnish president is no joke to her opponents«. The Seattle Times. Arhivirano iz spletišča dne 15. maja 2021. Pridobljeno 24. maja 2022.
  66. ↑ Lemola, Johanna (13. februar 2006). »A Trip to Conelandia, Also Known as Finland«. The New York Times. Arhivirano iz spletišča dne 18. julija 2021. Pridobljeno 24. maja 2022.
  67. ↑ Barish, Mike (26. januar 2010). »5 places Conan should go on vacation«. CNN. Arhivirano iz spletišča dne 15. julija 2021. Pridobljeno 26. januarja 2010.
  68. ↑ Huuhtanen, Matti (14. februar 2006). »Conan O'Brien meets Finnish president«. Arizona Daily Sun. Arhivirano iz spletišča dne 24. maja 2022. Pridobljeno 24. maja 2022.
  69. ↑ Steinberg, Jacques (6. februar 2008). »The Story Behind a Late-Night Brawl«. The New York Times. Arhivirano iz spletišča dne 25. novembra 2020. Pridobljeno 24. maja 2022.
  70. ↑ Chung, Jen (5. februar 2008). »Conan O'Brien's Huckabee Fight with Colbert, Stewart«. Gothamist. Arhivirano iz spletišča dne 11. januarja 2021. Pridobljeno 24. maja 2022.
  71. ↑ »Conan O'Brien Gears Up For Last 'Late Night'«. NBC Washington. Associated Press. 20. februar 2009. Arhivirano iz spletišča dne 12. maja 2021. Pridobljeno 24. maja 2022.
  72. ↑ Huff, Richard (19. februar 2009). »Conan O'Brien ends 16-year run in New York to take over 'Tonight Show'«. New York Daily News. Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 22. februarja 2009. Pridobljeno 25. maja 2022.
  73. ↑ Tucker, Ken (21. februar 2009). »Conan O'Brien: His last 'Late Night' a triumph, no insult, highly comic, not a dog«. Entertainment Weekly. Arhivirano iz spletišča dne 21. novembra 2015. Pridobljeno 25. maja 2022.
  74. ↑ Wright, Megh (21. marec 2019). »Conan O'Brien Is a Damn Tease«. Vulture. Arhivirano iz spletišča dne 12. septembra 2021. Pridobljeno 25. maja 2022.
  75. ↑ Stelter, Brian (11. marec 2010). »Conan O'Brien Embraces Team Coco – Poster and All«. The New York Times. Arhivirano iz spletišča dne 12. junija 2021. Pridobljeno 25. maja 2022.
  76. ↑ Wallenstein, Andrew (28. september 2004). »O'Brien to succeed Leno as 'Tonight' host in '09«. The Hollywood Reporter. Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 19. julija 2010. Pridobljeno 25. maja 2022.
  77. ↑ Holmes, Linda (10. januar 2010). »NBC: 'Jay Leno Show' Leaving Prime Time«. NPR. Arhivirano iz spletišča dne 25. maja 2022. Pridobljeno 25. maja 2022.
  78. ↑ »Conan O'Brien Reaches $45 Million Exit Deal«. CNBC. Associated Press. 21. januar 2010. Arhivirano iz spletišča dne 28. aprila 2022. Pridobljeno 25. maja 2022.
  79. ↑ Elber, Lynn (14. maj 2009). »Leno's last `Tonight' guest is Conan O'Brien«. The Buffalo News. Associated Press. Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 18. maja 2009. Pridobljeno 25. maja 2022.
  80. ↑ Dimond, Anna (18. maj 2009). »Will Ferrell, Pearl Jam to Kick Off Conan O'Brien's Tonight Show«. TV Guide. Arhivirano iz spletišča dne 28. aprila 2022. Pridobljeno 25. maja 2022.
  81. ↑ Dickey, Josh (21. januar 2010). »NBC's Parting Gift: When Conan Became 'Coco'«. TheWrap. Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 20. februarja 2022. Pridobljeno 25. maja 2022.
  82. ↑ Powers, Lindsay (10. november 2010). »VIDEO: Tom Hanks Nicknamed Conan O'Brien 'Coco'«. The Hollywood Reporter. Arhivirano iz spletišča dne 25. maja 2022. Pridobljeno 25. maja 2022.
  83. ↑ Itzkoff, Dave (29. september 2009). »Conan Returns, Memories Mostly Intact, After 'Tonight Show' Injury«. The New York Times. Arhivirano iz spletišča dne 6. oktobra 2019. Pridobljeno 25. maja 2022.
  84. ↑ »O'Brien back on 'Tonight,' joking about accident«. USA Today. Associated Press. 28. september 2009. Arhivirano iz spletišča dne 20. novembra 2021. Pridobljeno 27. avgusta 2013.
  85. ↑ Flint, Joe; Gold, Matea (7. januar 2010). »Jay Leno may regain 'Tonight Show' perch«. The Los Angeles Times. Arhivirano iz spletišča dne 23. marca 2022. Pridobljeno 25. maja 2022.
  86. ↑ Carter, Bill (7. januar 2010). »Update: NBC Plan Would Move Leno Back to Late Nights«. The New York Times. Arhivirano iz spletišča dne 27. septembra 2021. Pridobljeno 25. maja 2022.
  87. ↑ Nashawaty, Chris (30. julij 2010). »Conan O'Brien expresses 'enormous personal disappointment' over NBC's 'Tonight Show' decision«. Entertainment Weekly. Arhivirano iz spletišča dne 14. aprila 2022. Pridobljeno 25. maja 2022.
  88. ↑ »Leno returns to late night: NBC«. Canadian Broadcasting Corporation. 10. januar 2010. Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 12. januarja 2010. Pridobljeno 10. januarja 2010.
  89. ↑ Stuever, Hank (24. januar 2010). »Conan O'Brien exits 'The Tonight Show' with jokes and grace«. The Washington Post. Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 14. avgusta 2017. Pridobljeno 25. maja 2022.
  90. ↑ Daly, Sean (11. januar 2010). »Just call him Conan O'Flyin'«. New York Post. Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 4. februarja 2010. Pridobljeno 25. maja 2022.
  91. ↑ »Conan O'Brien Says He Won't Host 'Tonight Show' After Leno«. The New York Times. 12. januar 2010. Arhivirano iz spletišča dne 28. aprila 2022. Pridobljeno 25. maja 2022.
  92. ↑ Tryhorn, Chris (21. januar 2010). »Conan O'Brien set to leave NBC«. The Guardian. Arhivirano iz spletišča dne 26. maja 2021. Pridobljeno 25. maja 2022.
  93. ↑ Anderson, Kyle (23. januar 2010). »Conan O'Brien Exits 'Tonight Show' with Special-Guest-Filled, Music-Heavy Episode«. MTV News. Arhivirano iz spletišča dne 1. decembra 2020. Pridobljeno 25. maja 2022.
  94. ↑ Conan O'Brien Thanks Fans in "Tonight" Farewell, The New York Times, January 23, 2010
  95. ↑ Adalian, Josef (21. januar 2010). »Conan, NBC Officially Splitsville«. TheWrap. Arhivirano iz spletišča dne 14. novembra 2010. Pridobljeno 25. maja 2022.
  96. ↑ Guthrie, Marisa (21. januar 2010). »NBC, Conan O'Brien Reach Deal for 'Tonight Show' Exit«. Broadcasting & Cable. Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 29. marca 2010. Pridobljeno 25. maja 2022.
  97. ↑ Carter, Bill; Stelter, Brian (8. januar 2010). »NBC's Shift in Schedule May Be Up to O'Brien«. The New York Times. Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 28. aprila 2022. Pridobljeno 25. maja 2022.
  98. ↑ »Blog > An Open Letter to Conan O'Brien«. Revision3. 18. januar 2010. Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 26. februarja 2011. Pridobljeno 26. februarja 2011.
  99. ↑ »Conan O'Brien Mulls Post The Tonight Show Options«. MovieWeb. 22. januar 2010. Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 26. februarja 2010. Pridobljeno 25. maja 2022.
  100. ↑ Harris, Elizabeth (28. julij 2010). »Conan O'Brien Sells Duplex for $25 Million«. The New York Times. Arhivirano iz spletišča dne 19. maja 2022. Pridobljeno 25. maja 2022.
  101. ↑ Malle, Chloe (5. marec 2010). »A Majestic Departure? Conan Lists His CPW Apartment for $29.5 M.«. The New York Observer. Arhivirano iz spletišča dne 23. septembra 2015. Pridobljeno 25. maja 2022.
  102. ↑ Manning, Lee (27. februar 2008). »Conan O'Brien's palatial Brentwood home«. Los Angeles Times. Arhivirano iz spletišča dne 21. decembra 2013. Pridobljeno 25. maja 2022.
  103. ↑ Behrens, Zach (27. april 2010). »Conan Says He'll Stay in L.A. for Cable Show, Will Appear on '60 Minutes'«. LAist. Arhivirano iz spletišča dne 25. maja 2022. Pridobljeno 25. maja 2022.
  104. ↑ Lopez, George (29. april 2010). »Conan O'Brien – The 2010 Time 100«. Time. Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 30. aprila 2010. Pridobljeno 30. aprila 2010.
  105. ↑ Carter, Bill (29. april 2010). »Conan O'Brien Opens Up About NBC Departure«. The New York Times. Arhivirano iz spletišča dne 28. aprila 2022. Pridobljeno 30. aprila 2010.
  106. ↑ Hibberd, James (2. maj 2010). »Conan O'Brien '60 Minutes' transcript«. The Hollywood Reporter. Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 4. maja 2010. Pridobljeno 2. maja 2010.
  107. ↑ James, Meg (11. marec 2010). »Conan O'Brien sets dates for 'The Legally Prohibited From Being Funny on Television Tour'«. Los Angeles Times. Arhivirano iz spletišča dne 28. februarja 2021. Pridobljeno 25. maja 2022.
  108. ↑ »Conan O'Brien's road show: A Q&A guide«. The Week. 8. januar 2015. Arhivirano iz spletišča dne 25. maja 2022. Pridobljeno 25. maja 2022.
  109. ↑ Schneider, Michael (11. marec 2010). »Coco Coast to Coast: Conan O'Brien announces his national tour«. Variety. Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 4. marca 2012. Pridobljeno 25. maja 2022.
  110. ↑ Kofler, Sandra (3. junij 2010). »Eli Manning, Max Weinberg Stop By Conan O'Brien's Comedy Show«. The Wall Street Journal. Arhivirano iz spletišča dne 25. maja 2022. Pridobljeno 25. maja 2022.
  111. ↑ Marikar, Sheila (11. marec 2010). »Conan O'Brien Live: Comic Announces Tour, 'Legally Prohibited From Being Funny on Television'«. ABC News. Arhivirano iz spletišča dne 21. februarja 2022. Pridobljeno 25. maja 2022.
  112. ↑ Ebert, Roger (2013). Roger Ebert's Movie Yearbook 2013: 25th Anniversary Edition (v angleščini). Andrews McMeel Publishing. str. 700. ISBN 978-1449423445.
  113. ↑ Andreeva, Nellie (11. marec 2010). »Conan O'Brien live tour announced«. The Hollywood Reporter. Arhivirano iz spletišča dne 25. maja 2022. Pridobljeno 25. maja 2022.
  114. ↑ »Conan live: O'Brien begins comedy tour«. WLS-TV. 12. april 2010. Arhivirano iz spletišča dne 25. maja 2022. Pridobljeno 25. maja 2022.
  115. ↑ Itzkoff, Dave (11. marec 2011). »A Documentary Reveals the Dark Side of Conan O'Brien«. The New York Times. Arhivirano iz spletišča dne 30. septembra 2018. Pridobljeno 25. maja 2022.
  116. ↑ Buchanan, Kyle (13. januar 2011). »SXSW Will Premiere Conan O'Brien Tour Documentary«. Vulture. Arhivirano iz spletišča dne 1. marca 2021. Pridobljeno 25. maja 2022.
  117. ↑ »Conan O'Brien Can't Stop«. Rotten Tomatoes. Arhivirano iz spletišča dne 5. februarja 2022. Pridobljeno 25. maja 2022.
  118. ↑ Itzkoff, Dave (10. marec 2011). »Conan in the Wilderness«. The New York Times. Arhivirano iz spletišča dne 21. februarja 2022. Pridobljeno 25. maja 2022.
  119. ↑ Townsend, Allie (19. maj 2010). »Conan O'Brien Will Debut New TBS Show November 8«. Time. Arhivirano iz spletišča dne 9. novembra 2020. Pridobljeno 25. maja 2022.
  120. ↑ Moore, Frazier (12. april 2010). »Conan O'Brien returns to late-night TV in November on TBS«. The Florida Times-Union. Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 25. maja 2022. Pridobljeno 25. maja 2022.
  121. ↑ Carter, Bill (12. april 2010). »How the Conan O'Brien-TBS Deal Happened«. The New York Times. Arhivirano iz spletišča dne 11. septembra 2021. Pridobljeno 12. aprila 2010.
  122. ↑ France, Lisa Respers (16. februar 2015). »Conan O'Brien Takes Show to Cuba«. CNN. Arhivirano iz spletišča dne 21. oktobra 2021. Pridobljeno 25. maja 2022.
  123. ↑ Snierson, Dan (12. oktober 2015). »Conan O'Brien is taking his late-night talk show to Armenia«. Entertainment Weekly. Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 28. aprila 2022. Pridobljeno 25. maja 2022.
  124. ↑ Lee, Jenny (25. junij 2021). »Thank You, Conan O'Brien, for Making Us Laugh Around the World«. The New York Observer. Arhivirano iz spletišča dne 25. julija 2021. Pridobljeno 25. maja 2022.
  125. ↑ Epstein, Adam (11. april 2016). »Watch American diplomat Conan O'Brien host a talk show on the North Korean side of the DMZ«. Quartz. Arhivirano iz spletišča dne 28. aprila 2022. Pridobljeno 25. maja 2022.
  126. ↑ Carter, Bill (14. maj 2014). »TBS Signs Conan O'Brien to 4 More Years«. The New York Times. Arhivirano iz spletišča dne 15. maja 2021. Pridobljeno 25. maja 2022.
  127. ↑ de Moraes, Lisa (17. maj 2017). »Conan O'Brien Signs 4-Year TBS Deal; Says Show Will Become Leaner, More Agile, Less Predictable«. Deadline Hollywood. Arhivirano iz spletišča dne 15. maja 2021. Pridobljeno 25. maja 2022.
  128. ↑ 128,0 128,1 Itzkoff, Dave (21. januar 2019). »Can Conan O'Brien Reinvent 'Conan'?«. The New York Times. Arhivirano iz spletišča dne 20. maja 2022. Pridobljeno 21. januarja 2019.
  129. ↑ Porter, Rick (3. maj 2021). »Conan O'Brien Sets End Date for TBS Show«. The Hollywood Reporter. Arhivirano iz spletišča dne 6. oktobra 2021. Pridobljeno 25. maja 2022.
  130. ↑ Jurgensen, John (24. junij 2021). »4,368 Episodes Later, Conan O'Brien's Late-Night Run Ends«. The Wall Street Journal. Arhivirano iz spletišča dne 29. oktobra 2021. Pridobljeno 28. maja 2022.
  131. ↑ Arkin, Daniel (17. november 2020). »Conan O'Brien leaving TBS late-night show for new HBO Max variety series«. NBC News. Arhivirano iz spletišča dne 11. maja 2022. Pridobljeno 25. maja 2022.
  132. ↑ Schimkowitz, Matt (3. maj 2021). »Conan O'Brien's TBS show to end this June«. The A.V. Club. Arhivirano iz spletišča dne 4. maja 2021. Pridobljeno 25. maja 2022.
  133. ↑ Squires, Bethy (25. junij 2021). »Homer Simpson Did Conan O'Brien's TBS Exit Interview«. Vulture. Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 4. maja 2021. Pridobljeno 25. maja 2022.
  134. ↑ Perez, Lexy (24. junij 2021). »Conan O'Brien Ends Late Night Run, Will Ferrell and Jack Black Join Series Finale«. The Hollywood Reporter. Arhivirano iz spletišča dne 3. julija 2021. Pridobljeno 25. maja 2022.
  135. ↑ Donaghey, River (8. november 2018). »Conan O'Brien's New Podcast Has an Insanely Good Guest Lineup«. Vice News. Arhivirano iz spletišča dne 5. januarja 2021. Pridobljeno 25. maja 2022.
  136. ↑ Gross, Terry (9. oktober 2019). »'Conan O'Brien Needs A Friend' Is A Joke Name For A Podcast — Sort Of«. NPR. Arhivirano iz spletišča dne 28. julija 2021. Pridobljeno 25. maja 2022.
  137. ↑ 137,0 137,1 Petski, Denise (16. avgust 2021). »'Conan O'Brien Needs A Friend' Podcast Sets Live Recording At L.A.'s Wiltern Theater«. Deadline Hollywood. Arhivirano iz spletišča dne 11. maja 2022. Pridobljeno 25. maja 2022.
  138. ↑ »Creators & Guests of Conan O'Brien Needs A Friend«. Podchaser. Arhivirano iz spletišča dne 28. aprila 2022. Pridobljeno 25. maja 2022.
  139. ↑ Goldsmith, Jill (23. maj 2022). »SiriusXM Buys Team Coco; Conan O'Brien To Remain Host Of Flagship Podcast, Launch New Comedy Channel In Multi-Year Deal«. Deadline Hollywood. Arhivirano iz spletišča dne 26. maja 2022. Pridobljeno 26. maja 2022.
  140. ↑ Ambachew, Meseret (23. februar 2022). »Conan O'Brien Highlights His Favorite Ad Reads in Newest Podcast Episode«. Adweek. Arhivirano iz spletišča dne 11. maja 2022. Pridobljeno 25. maja 2022.
  141. ↑ Spangler, Todd (23. maj 2022). »SiriusXM Buys Conan O'Brien's Team Coco Podcast Company for $150 Million«. Variety. Arhivirano iz spletišča dne 24. maja 2022. Pridobljeno 25. maja 2022.
  142. ↑ Jurgensen, John; Steele, Anne (23. maj 2022). »Conan O'Brien's Podcast Company Sells to SiriusXM in Deal Valued Around $150 Million«. The Wall Street Journal. Arhivirano iz spletišča dne 23. maja 2022. Pridobljeno 26. maja 2022.
  143. ↑ »SiriusXM acquires Conan O'Brien's podcast and digital media outlet«. Reuters. 23. maj 2022. Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 26. maja 2022. Pridobljeno 26. maja 2022.
  144. ↑ Weprin, Alex (23. maj 2022). »Conan O'Brien Sells Podcast Business to SiriusXM for $150M«. The Hollywood Reporter. Arhivirano iz spletišča dne 25. maja 2022. Pridobljeno 25. maja 2022.
  145. ↑ Crowley, Matthew (2. junij 2015). »The little-seen Andy Barker, P.I. was the ideal Andy Richter vehicle«. The A.V. Club. Arhivirano iz spletišča dne 3. julija 2021. Pridobljeno 25. maja 2022.
  146. ↑ Tabrys, Jason (27. april 2015). »Doomed From The Start: An Oral History Of The Birth, Charming Life, And Fast Death Of 'Andy Barker, P.I.'«. Uproxx. Arhivirano iz spletišča dne 16. aprila 2021. Pridobljeno 25. maja 2022.
  147. ↑ Flynn, Gillian (21. december 2007). »Andy Barker, P.I.«. Entertainment Weekly. Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 30. maja 2008. Pridobljeno 11. maja 2008.
  148. ↑ »Conan O'Brien scrubs up for medical drama«. Yahoo! News. Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 30. septembra 2008. Pridobljeno 13. oktobra 2008.
  149. ↑ »NBC orders pilot from Conan O'Brien«. Digital Spy. 27. januar 2010. Arhivirano iz spletišča dne 25. novembra 2020. Pridobljeno 25. maja 2022.
  150. ↑ Andreeva, Nellie (6. oktober 2010). »NBC's 'Outlaw' Goes On Production Hiatus«. Deadline Hollywood. Arhivirano iz spletišča dne 22. septembra 2020. Pridobljeno 25. maja 2022.
  151. ↑ Crump, William (29. marec 2017). How the Movies Saved Christmas: 228 Rescues from Clausnappers, Sleigh Crashes, Lost Presents and Holiday Disasters. McFarland & Company. str. 311–312. ISBN 978-1476664880. Pridobljeno 25. maja 2022.
  152. ↑ »DVD: Robot Chicken: Star Wars with Hulk Hogan (voice) and Conan O'Brien (voice)«. Tower.com. 22. julij 2008. Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 4. junija 2011. Pridobljeno 26. februarja 2011.
  153. ↑ Lamberti, Patti (3. december 2006). »Audiobooks: Road trips«. Chicago Tribune. Arhivirano iz spletišča dne 25. maja 2022. Pridobljeno 25. maja 2022.
  154. ↑ Vejvoda, Jim (28. junij 2016). »Conan O'Brien Joins Batman: The Dark Knight Returns, Part 2«. IGN. Arhivirano iz spletišča dne 30. septembra 2018. Pridobljeno 25. maja 2022.
  155. ↑ »Operation: Lunacorn Apocalypse«. Rotten Tomatoes. Arhivirano iz spletišča dne 25. maja 2022. Pridobljeno 25. maja 2022.
  156. ↑ Larsen, Peter (25. november 2009). »Get ready for holiday TV«. Orange County Register. Arhivirano iz spletišča dne 25. maja 2022. Pridobljeno 25. maja 2022.
  157. ↑ »'30 Rock' character Liz Lemon to get her happy ending«. Chicago Tribune. 15. november 2012. Arhivirano iz spletišča dne 7. julija 2021. Pridobljeno 25. maja 2022.
  158. ↑ Kang, Inkoo (3. september 2019). »This Is the Episode When 30 Rock Became 30 Rock«. Slate. Arhivirano iz spletišča dne 26. februarja 2021. Pridobljeno 25. maja 2022.
  159. ↑ »The Office: Valentine's Day Episode Summary on«. TV.com. Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 12. februarja 2008. Pridobljeno 26. februarja 2011.
  160. ↑ Ben Block, Alex (22. november 2011). »Conan O'Brien to Play Himself in Lisa Kudrow's 'Web Therapy'«. The Hollywood Reporter. Arhivirano iz spletišča dne 25. maja 2022. Pridobljeno 25. maja 2022.
  161. ↑ »Death Stranding - Conan O'Brien Easter Egg Location (Where to find Conan)«. Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 28. oktobra 2021. Pridobljeno 28. decembra 2019 – prek YouTube.
  162. ↑ »Conan Visits The Offices Of 'Death Stranding' Creator Hideo Kojima - CONAN on TBS«. Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 28. oktobra 2021. Pridobljeno 28. decembra 2019 – prek YouTube.
  163. ↑ Adalian, Josef (27. avgust 2006). »The 58th Annual Primetime Emmy Awards«. Variety. Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 5. junija 2011. Pridobljeno 11. maja 2008.
  164. ↑ Wright, Megh (5. marec 2014). »Conan O'Brien Announces He's Hosting the 2014 MTV Movie Awards«. Vulture. Arhivirano iz spletišča dne 24. septembra 2020. Pridobljeno 25. maja 2022.
  165. ↑ Zabriskie, Phil (11. december 2011). »Justin Bieber, Jennifer Hudson, others take the stage at 'Christmas in Washington'«. The Washington Post. Arhivirano iz spletišča dne 5. novembra 2020. Pridobljeno 12. decembra 2011.
  166. ↑ Molloy, Tim (20. februar 2013). »Conan O'Brien to Host White House Correspondents Dinner«. TheWrap. Arhivirano iz spletišča dne 21. aprila 2021. Pridobljeno 25. maja 2022.
  167. ↑ »Conan O'Brien to host 'NFL Honors' night before Super Bowl«. Sports Illustrated. 14. januar 2016. Arhivirano iz spletišča dne 25. maja 2022. Pridobljeno 25. maja 2022.
  168. ↑ Robinson, Joanna (22. oktober 2018). »Game of Thrones Reunion Special Is More Mysterious Than It Seems«. Vanity Fair. Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 3. marca 2021. Pridobljeno 31. maja 2022.
  169. ↑ Maas, Jennifer (6. april 2021). »'Game of Thrones' Reunion Special Hosted by Conan O'Brien Is Now Streaming on HBO Max«. TheWrap. Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 6. aprila 2021. Pridobljeno 31. maja 2022.
  170. ↑ O'Brien, Conan (1. maj 2015). »Conan O'Brien: David Letterman disrupted the medium and that's what made him a legend«. Entertainment Weekly. Arhivirano iz spletišča dne 23. decembra 2021. Pridobljeno 25. maja 2022.
  171. ↑ Houpt, Simon (7. februar 2004). »Conan gets creative with his Canadian invasion«. The Globe and Mail. Toronto. str. R1.
  172. ↑ »Conan O'Brien & Mel Brooks Remember The Brilliance Of Sid Caesar«. HuffPost. 19. februar 2014. Arhivirano iz spletišča dne 1. avgusta 2020. Pridobljeno 25. maja 2022.
  173. ↑ »Johnny Carson: King of Late Night«. PBS. 9. april 2012. Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 8. septembra 2021. Pridobljeno 25. maja 2022.
  174. ↑ Visconage, Matt (23. januar 2012). »Conan O'Brien and the Legacy of Ernie Kovacs«. New York. Arhivirano iz spletišča dne 15. avgusta 2018. Pridobljeno 25. maja 2022.
  175. ↑ O'Brien, Conan (26. maj 1998). »Bob Hope Made Comedy What It Is Today«. The New York Times via Sun-Sentinel. Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 25. julija 2018. Pridobljeno 25. maja 2022.
  176. ↑ »Conan O'Brien«. Vanity Fair. Arhivirano iz spletišča dne 22. septembra 2020. Pridobljeno 25. maja 2022.
  177. ↑ Birnbaum, Debra (17. junij 2015). »Mindy Kaling & Conan O'Brien on What Drew Them to TV Comedy«. Variety. Arhivirano iz spletišča dne 28. junija 2017. Pridobljeno 25. maja 2022.
  178. ↑ »#MeetPete Facebook Questions«. 3. oktober 2013. Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 4. oktobra 2013. Pridobljeno 17. marca 2015 – prek YouTube.
  179. ↑ Heidemann, Jason (25. februar 2014). »Seth Meyers on the Forces That Made Him Funny«. Chicago. Arhivirano iz spletišča dne 7. aprila 2022. Pridobljeno 25. maja 2014.
  180. ↑ »This Week in Comedy Podcasts: Nikki Glaser Meets Her Hero«. Vulture. 16. januar 2020. Arhivirano iz spletišča dne 15. maja 2021. Pridobljeno 25. maja 2022.
  181. ↑ Smith, Ryan (25. junij 2021). »Conan O'Brien Fans Share Favorite Moments as Show Ends«. Newsweek. Arhivirano iz spletišča dne 28. februarja 2022. Pridobljeno 25. maja 2022.
  182. ↑ »Moses Storm was fan of conan and later worked for him«. YouTube. Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 28. oktobra 2021.
  183. ↑ »Sam Richardson - Conan O'Brien Needs A Friend«. Omny.fm. Arhivirano iz spletišča dne 15. maja 2021. Pridobljeno 25. maja 2022.
  184. ↑ Sanchez, Omar (14. julij 2020). »Colin Jost on how SNL's Diner Lobster sketch avoided disaster, twice«. Entertainment Weekly. Arhivirano iz spletišča dne 15. maja 2021. Pridobljeno 25. maja 2022.
  185. ↑ Carras, Christi (12. julij 2019). »Kumail Nanjiani's last-minute 'Conan' cancellation was a comedic 'snow day' for O'Brien«. Los Angeles Times. Arhivirano iz spletišča dne 30. junija 2021. Pridobljeno 25. maja 2022.
  186. ↑ »Conan inspired Ron funches«. YouTube. Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 28. oktobra 2021.
  187. ↑ »John Mulaney wanted to be like Conan O'Brien«. YouTube. Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 12. februarja 2020.
  188. ↑ Reilly, Dan (24. junij 2021). »A Tribute to 'Good King' Conan«. Vulture. Arhivirano iz spletišča dne 16. februarja 2022. Pridobljeno 25. maja 2022.
  189. ↑ Yahr, Emily (23. junij 2021). »End of a late-night era: 28 years of memorable Conan moments«. The Washington Post. Arhivirano iz spletišča dne 23. junija 2021. Pridobljeno 25. maja 2022.
  190. ↑ Russonello, Giovanni (23. januar 2019). »Conan O'Brien Has a New Look, but a Familiar Approach«. The New York Times. Arhivirano iz spletišča dne 23. junija 2021. Pridobljeno 25. maja 2022.
  191. ↑ Maffucci, Samantha (4. maj 2018). »Who Is Conan O'Brien's Wife? 5 New Details On Liza Powel O'Brien«. Yahoo! News. Arhivirano iz spletišča dne 25. maja 2022. Pridobljeno 25. maja 2022.
  192. ↑ »NBC's Conan O'Brien Gets Married«. Associated Press. 12. januar 2002. Arhivirano iz spletišča dne 25. maja 2022. Pridobljeno 25. maja 2022.
  193. ↑ »Conan O'Brien and wife have baby girl«. USA Today. Associated Press. 15. oktober 2003. Arhivirano iz spletišča dne 26. januarja 2008. Pridobljeno 25. maja 2022.
  194. ↑ »Conan O'Brien & Wife Have Second Child«. People. 10. november 2005. Arhivirano iz spletišča dne 28. aprila 2022. Pridobljeno 25. maja 2022.
  195. ↑ Kiefer, Halle (4. april 2011). »Conan O'Brien On WTF With Marc Maron: Taking Risks, Don Knotts And The 'Irish-Catholic Addams Family'«. Vulture. Arhivirano iz spletišča dne 25. maja 2022. Pridobljeno 25. maja 2022.
  196. ↑ »A Conversation with Conan O'Brien«. John F. Kennedy Presidential Library and Museum. 24. maj 2012. Arhivirano iz spletišča dne 14. oktobra 2021. Pridobljeno 25. maja 2022.
  197. ↑ Beresford, Jack (7. februar 2019). »Conan O'Brien took a DNA test to find out how Irish he is and the results stunned his doctor«. The Irish Post. Arhivirano iz spletišča dne 1. marca 2022. Pridobljeno 25. maja 2022.
  198. ↑ Rowles, Dustin (16. oktober 2020). »Conan O'Brien Took An Extraordinarily Rare Break From His 'No Politics' Stance To Rail Against Donald Trump«. Uproxx. Arhivirano iz spletišča dne 16. januarja 2021. Pridobljeno 25. maja 2022.
  199. ↑ Murphy, Tracy (1. marec 2008). »'Labels' Concept Promotes Engagement«. Boston Herald. Arhivirano iz spletišča dne 25. maja 2022. Pridobljeno 25. maja 2022.
  200. ↑ Porter Brown, Nell (Januar–februar 2012). »The Father Father«. Harvard Magazine. Arhivirano iz spletišča dne 5. septembra 2020. Pridobljeno 25. maja 2022.
  201. ↑ »"Priest stalker" of TV host Conan O'Brien apologizes«. Reuters. 8. april 2008. Arhivirano iz spletišča dne 25. maja 2022. Pridobljeno 25. maja 2022.
  202. ↑ Lambert, Bruce (8. november 2007). »Priest Jailed in Stalking of Conan O'Brien«. The New York Times. ISSN 0362-4331. Pridobljeno 27. septembra 2017.
  203. ↑ »Conan O'Brien's "Priest Stalker" Charged«. CBS News. 8. november 2007. Arhivirano iz spletišča dne 4. julija 2017. Pridobljeno 25. maja 2022.
  204. ↑ »Conan O'Brien's Stalker Checks Out of Treatment«. HuffPost. 12 september 2008. Arhivirano iz prvotnega spletišča dne Septembra 15, 2008.{{navedi novice}}: Vzdrževanje CS1: samodejni prevod datuma (povezava)
  205. ↑ Burns, Nick (3. maj 2011). »Conan O'Brien's Beard: The Video Obituary (and Upgrade!)«. Esquire. Arhivirano iz spletišča dne 19. aprila 2021. Pridobljeno 25. maja 2022.
  206. ↑ Hughes, Sarah Ann (3. maj 2011). »Will Ferrell finally shaves Conan O'Brien's beard«. The Washington Post. Arhivirano iz spletišča dne 12. maja 2015. Pridobljeno 25. maja 2022.
  207. ↑ Reardanz, Karen (21. januar 2008). »O'Brien Spends Big in L.A.«. San Francisco Chronicle. Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 10. septembra 2012. Pridobljeno 25. maja 2022.
  208. ↑ Cheromcha, Kyle (29. marec 2018). »Conan O'Brien Still Owns His 1992 Ford Taurus SHO With a Manual Transmission«. The Drive. Arhivirano iz spletišča dne 16. junija 2021. Pridobljeno 26. maja 2022.
  209. ↑ Hughes, Sarah Anne (13. junij 2011). »Conan O'Brien delivers Dartmouth College commencement speech«. The Washington Post. Arhivirano iz spletišča dne 12. maja 2015. Pridobljeno 26. maja 2022.
  210. ↑ Memmott, Mark (16. junij 2011). »Did Conan O'Brien Give 'The Greatest Commencement Speech Ever?'«. NPR. Arhivirano iz spletišča dne 28. aprila 2022. Pridobljeno 26. maja 2022.
  211. ↑ »Universal Life Church Monastery Minister Conan O'Brien to Perform Gay Wedding«. Universal Life Church. Universal Life Church Monastery. 28. oktober 2011. Arhivirano iz spletišča dne 11. marca 2022. Pridobljeno 26. maja 2022.
  212. ↑ Kattalia, Kathryn (4. november 2011). »Conan O'Brien officiates gay wedding on talk show during New York visit«. New York Daily News. Arhivirano iz spletišča dne 18. decembra 2019. Pridobljeno 26. maja 2022.
  213. ↑ Ford, Rebecca (4. november 2011). »Conan O'Brien Officiates Gay Wedding, Triumph Goes to Occupy on 'Conan'«. The Hollywood Reporter. Arhivirano iz spletišča dne 21. marca 2022. Pridobljeno 26. maja 2022.
  214. ↑ Grant, Drew (4. november 2011). »Conan Presides Over Late Night's First Live Gay Wedding; People Who Hate Gay Weddings Freak Out«. The New York Observer. Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 9. novembra 2020. Pridobljeno 26. maja 2022.
  215. ↑ Lowry, Brian (30. maj 2022). »Norm Macdonald says goodbye in a Netflix special, with a little help from his friends«. CNN. Pridobljeno 30. maja 2022.
  216. ↑ »Քոնան Օ'Բրայենը' Շանթի "Ուրիշի հոգին" սերիալում (տեսանյութ) [Conan O'Brien on Shant's "Another Man's Soul" (Video)]«. AraratNews. 16. oktober 2015. Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 15. januarja 2016. Pridobljeno 16. oktobra 2015.
  217. ↑ »Conan O'Brien Makes Hilarious Appearance on "One More Happy Ending"«. Soompi. 17. februar 2016. Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 19. februarja 2016. Pridobljeno 18. februarja 2016.
  218. ↑ »Gute Zeiten, schlechte Zeiten: US-Moderator Conan O'Brien über seine GZSZ-Gastrolle«. rtl.de (v nemščini). RTL Television. 12. november 2016. Pridobljeno 14. novembra 2016.
  219. ↑ »Conan O'Brien realiza participación especial en 'Mi Adorable Maldición'«. televisa.com (v španščini). Televisa. Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 28. januarja 2018. Pridobljeno 27. maja 2017.
  220. ↑ »Napoli, Conan O' Brien sul set di "Un posto al sole"«. Corriere del Mezzogiorno (v italijanščini). 17. februar 2018. Pridobljeno 17. februarja 2018.
  221. ↑ Rose, Lacey (13. januar 2022). »Will Arnett, Netflix Team for Improvised, Star-Packed Whodunnit (Exclusive)«. The Hollywood Reporter. Arhivirano iz spletišča dne 13. januarja 2022. Pridobljeno 17. januarja 2022.
  222. ↑ Purslow, Matt (24. oktober 2019). »Death Stranding Features a Conan O'Brien Cameo«. IGN. Pridobljeno 24. oktobra 2019.

Nadaljnje branje

[uredi | uredi kodo]

Zunanje povezave

[uredi | uredi kodo]
Položaji v medijih
Predhodnik:
Jay Leno 		Voditelj oddaje The Tonight Show
1. junij 2009 – 22. januar 2010 		Naslednik:
Jay Leno
Predhodnik:
David Letterman 		Voditelj oddaje Late Night
13. september 1993 – 20. februar 2009 		Naslednik:
Jimmy Fallon
Predhodnik:
Ellen DeGeneres 		Voditelj oddaje Christmas in Washington
2011, 2012 		Naslednik:
Hugh Jackman
Pridobljeno iz »https://sl.wikipedia.org/w/index.php?title=Conan_O%27Brien&oldid=6297962«