Charles Heywood
Charles Heywood | |
|---|---|
 | |
| Rojstvo | 3. oktober 1839[1][2] Waterville[d] |
| Smrt | 26. februar 1915[1][2] (75 let) Washington, D.C. |
| Pripadnost |  ZDA |
| Rod/ | Korpus mornariške pehote ZDA |
| Aktivna leta | 1858 - 1903 |
| Čin | Generalmajor |
| Poveljstva | Korpus mornariške pehote ZDA |
| Oboroženi konflikti | Ameriška državljanska vojna |
| Podpis | .png){kind=small} |
Charles Heywood, ameriški general marincev, * 3. oktober 1839, Waterville, Maine, ZDA, † 26. februar 1915, Washington, D.C. .
Življenjepis
[uredi | uredi kodo]5. aprila 1858 se je pridružil Korpusu moranriške pehote Združenih držav Amerike kot poročnik. V tem letu je bil nameščen v marinski vojašnici Washington, D.C. in nato v Brooklynu (New York).
V času služenja v Brooklynu je sodeloval v zatrtju izgredov v Staten Islandu (New York). Nato je opravljal dolžnosti na USS Niagara, USS St. Louis, USS Aspinwall; januarja 1860 je odšel na USS Cumberland, ki je operirala v Vera Cruzu (Mehika); na krovu te ladje je sodeloval v uničenju norfolškega Navy Yarda med ameriško državljansko vojno.
Maja 1861 je sodeloval pri izkrcanju pri Hatteras Inlet ter nato pri zavzetju Fort Clarka in Fort Hatterasa. Med zimo 1861-62 je sodeloval v več ekspedicijah vzdolž James River, med katerimi se je izkazal z izjemno predanostjo in pogumom.
Nato je bil premeščen na USS Hartford kot flotni marinski častnik Zahodnozalivskega svadrona. Naslednja zadolžitev je bila na kopnem v Pensacoli, nakar je bil spet premeščen na ladjo - USS Hartford, na kateri se je udeležil bitke za Mobile Bay.
Od 1865 do 1867 je bil na krovu več ladij kot flotni marinski častnik Evropskega oddelka in Severnoatlatskega skvadrona. V tem času je bil krajši čas v Washingtonu, Norfolku in Brooklynu. Novembra 1867 je postal poveljnik marinske vojašnice Washington, D.C.
Poleti 1877 je poveljeval marinskemu bataljonu med delavskimi izgredi v Baltimorju (Filadelfija) in Readingu (Pensilvanija). Naslednja leta je služil v vojašnicah Mare Island (Kalifornija) in Brooklyn.
Aprila 1885 je v 24 urah organiziral bataljon 250 marincev, ki so bili poslani v Panamo, kjer so nadzorovali izgradnjo kanala.
9. marca 1888 je bil povišan v podpolkovnika, 30. januarja 1891 pa je bil imenovan za polkovnika-komandanta Korpusa mornarnariške pehote ZDA. Po posebnem ukazu senata je bil sprva povišan v brigadnega generala in nato v generalmajorja.
V času njegovega mandata je povečal število pripadnikov korpusa iz 75 častnikov in 2.100 marincev na 278 častnikov in 7.532 marincev; izboljšal odnose s vojno mornarico ZDA, vzpostavil splošno preverjanje častnikov, ustanovil častniške šole, povečal število marinskih postojank iz 12 na 21, začel splošno prakso streljanja v tarče in ustanovil medalje za izjemno obnašanje. Zaradi njegovih sprememb je bil korpus pripravljen na špansko-ameriško vojno.
3. oktobra 1903 se je upokojil zaradi starostne omejitve. 26. februarja 1915 je umrl v Washingtonu, D.C. in bil pokopan na pokopališču Arlington.
Napredovanja
[uredi | uredi kodo]- 5. april 1858 - poročnik
- maj 1861 - nadporočnik
- november 1861 - stotnik
- marec 1862 - poljski čin majorja
- 1864 - poljski čin podpolkovnika
- november 1867 - major
- 9. marec 1888 - podpolkovnik
- 30. januar 1891 - polkovnik
- marec 1899 - brigadni general
- julij 1902 - generalmajor
Glej tudi
[uredi | uredi kodo]
Zunanje povezave
[uredi | uredi kodo]
| Vojaški položaji | ||
|---|---|---|
| Predhodnik: Charles Grymes McCawley |
Komandant Korpusa mornariške pehote ZDA 30. januar 1891 - 2. oktober 1903 |
Naslednik: George Frank Elliot |
| Splošno | |
|---|---|
| Narodne knjižnice | |
| Drugo | |
- ↑ 1,0 1,1 SNAC — 2010.
- ↑ 2,0 2,1 Find a Grave — 1996.