Pojdi na vsebino

Charles Heywood

Iz Wikipedije, proste enciklopedije
Charles Heywood
Rojstvo3. oktober 1839({{padleft:1839|4|0}}-{{padleft:10|2|0}}-{{padleft:3|2|0}})[1][2]
Waterville[d]
Smrt26. februar 1915({{padleft:1915|4|0}}-{{padleft:2|2|0}}-{{padleft:26|2|0}})[1][2] (75 let)
Washington, D.C.
Pripadnost ZDA
Rod/službaKorpus mornariške pehote ZDA
Aktivna leta1858 - 1903
ČinGeneralmajor
PoveljstvaKorpus mornariške pehote ZDA
Oboroženi konfliktiAmeriška državljanska vojna
Podpis

Charles Heywood, ameriški general marincev, * 3. oktober 1839, Waterville, Maine, ZDA, † 26. februar 1915, Washington, D.C. .

Življenjepis

[uredi | uredi kodo]

5. aprila 1858 se je pridružil Korpusu moranriške pehote Združenih držav Amerike kot poročnik. V tem letu je bil nameščen v marinski vojašnici Washington, D.C. in nato v Brooklynu (New York).

V času služenja v Brooklynu je sodeloval v zatrtju izgredov v Staten Islandu (New York). Nato je opravljal dolžnosti na USS Niagara, USS St. Louis, USS Aspinwall; januarja 1860 je odšel na USS Cumberland, ki je operirala v Vera Cruzu (Mehika); na krovu te ladje je sodeloval v uničenju norfolškega Navy Yarda med ameriško državljansko vojno.

Maja 1861 je sodeloval pri izkrcanju pri Hatteras Inlet ter nato pri zavzetju Fort Clarka in Fort Hatterasa. Med zimo 1861-62 je sodeloval v več ekspedicijah vzdolž James River, med katerimi se je izkazal z izjemno predanostjo in pogumom.

Nato je bil premeščen na USS Hartford kot flotni marinski častnik Zahodnozalivskega svadrona. Naslednja zadolžitev je bila na kopnem v Pensacoli, nakar je bil spet premeščen na ladjo - USS Hartford, na kateri se je udeležil bitke za Mobile Bay.

Od 1865 do 1867 je bil na krovu več ladij kot flotni marinski častnik Evropskega oddelka in Severnoatlatskega skvadrona. V tem času je bil krajši čas v Washingtonu, Norfolku in Brooklynu. Novembra 1867 je postal poveljnik marinske vojašnice Washington, D.C.

Poleti 1877 je poveljeval marinskemu bataljonu med delavskimi izgredi v Baltimorju (Filadelfija) in Readingu (Pensilvanija). Naslednja leta je služil v vojašnicah Mare Island (Kalifornija) in Brooklyn.

Aprila 1885 je v 24 urah organiziral bataljon 250 marincev, ki so bili poslani v Panamo, kjer so nadzorovali izgradnjo kanala.

9. marca 1888 je bil povišan v podpolkovnika, 30. januarja 1891 pa je bil imenovan za polkovnika-komandanta Korpusa mornarnariške pehote ZDA. Po posebnem ukazu senata je bil sprva povišan v brigadnega generala in nato v generalmajorja.

V času njegovega mandata je povečal število pripadnikov korpusa iz 75 častnikov in 2.100 marincev na 278 častnikov in 7.532 marincev; izboljšal odnose s vojno mornarico ZDA, vzpostavil splošno preverjanje častnikov, ustanovil častniške šole, povečal število marinskih postojank iz 12 na 21, začel splošno prakso streljanja v tarče in ustanovil medalje za izjemno obnašanje. Zaradi njegovih sprememb je bil korpus pripravljen na špansko-ameriško vojno.

3. oktobra 1903 se je upokojil zaradi starostne omejitve. 26. februarja 1915 je umrl v Washingtonu, D.C. in bil pokopan na pokopališču Arlington.

Napredovanja

[uredi | uredi kodo]

Glej tudi

[uredi | uredi kodo]

Zunanje povezave

[uredi | uredi kodo]
Vojaški položaji
Predhodnik:
Charles Grymes McCawley
Komandant Korpusa mornariške pehote ZDA
30. januar 1891 - 2. oktober 1903
Naslednik:
George Frank Elliot
  1. 1,0 1,1 SNAC — 2010.
  2. 2,0 2,1 Find a Grave — 1996.