Cesar Yōzei

Iz Wikipedije, proste enciklopedije
Jump to navigation Jump to search
Yōzei
(iz dela Ogura Hyakunin Isshu)
Japonski cesar
Obdobje vladanja876–884
Kronanje877
PredhodnikSeiwa
NaslednikKōkō
Zakonec
  • Princesa Kanshi
  • Princesa Yasuko
  • Princesa Aneko
Potomci
  • Princ Motoyoshi
  • Princ Motonaga
  • Princ Mototoshi
  • Princesa Chōshi
  • Princesa Genshi
  • PrinceMotohira
  • Minamoto no Kiyokage
  • Minamoto no Kiyotō
  • Minamoto no Kiyomi
OčeCesar Seiwa
MatiFujiwara no Takaiko
Rojstvo2. januar 867
Kjoto
Smrt23. oktober 949 (82 let)
Kjoto
PokopKaguragaoka no Higashi no misasagi (Kjoto)

Cesar Yōzei (陽成天皇 Yōzei-tennō, 2. januar 869 - 23. oktober 949) je bil 57. japonski cesar[1] v skladu s tradicionalnim redom nasledstva.[2] Vladal je med letoma 876 in 884.[3]

Tradicionalna zgodba[uredi | uredi kodo]

Pred njegov vzponom na krizantemski prestol je bilo njegovo osebno ime (imina)[4] Sadaakira Shinnō (貞明親王).[5]

Yōzei je bil najstarejši sin cesarja Seiwa. Njegova mati je bila cesarica Fujiwara ne Takaiko, ki je bila po njeni abdikaciji znana tudi kot cesarica Nijō.[6] Bila je sestra Fujiwara no Mototsuneja, ki je bil pomembna oseba v življenju mladega cesarja.[7]

Na starodavnem Japonskem so živeli štirje plemeniti klani, ti. Genpeitōkitsu (源平藤橘). Ena od teh klanov, klan Minamoto (源氏), je znan tudi kot Genji. Yōzei Genji (陽成源氏) izhajajo iz 57. cesarja Yōzeija.

Yōzei je imel devet cesarskih otrok, rojenih po njegovi abdikaciji.

Dogodki tekom življenja cesarja Yōzeija[uredi | uredi kodo]

Yōzei je postal cesar, ko je bil še nezrel mlad fant.

  • 869 (Jōgan 10): Rojstvo cesarja Yōzeija; Seiwa ga naslednje leto imeuje za dediča.[8]
  • 18. december 876 (Jōgan 18, 29. dan 11. meseca): V 18. letu vladavine cesarja Seiwa (清和天皇十八年) le-ta odstopi v korist svojega sina, kar je pomenilo, da je mladi otrok prejel nasledstvo (senso). Kmalu zatem formalno pristopi k prestolu (sokui) kot cesar Yōzei.[9]
  • 20. januarja 877 (Gangyō 1, 3. dan 1. meseca): Yōzei je formalno ustoličen pri starosti 8 let; razglasijo začetek nove ere nengō . Kerr pa še niso dokončali novega cesarskega bivališča, je moral sprva živeti drugje v palači.
  • 877 (Gangyō 1, 2. mesec): V provinco Izumo prispejo ambasadorji iz kraljestva Baekje, a so jih zavrnili.
  • 877 (Gangyō 1, 6. mesec): Zgodi se velika suša, zato žrtvujejo v templjih Hachiman, Kamo in drugih v provinci Ise. Sčasoma je začelo deževati.
  • 883 (Gangyō 7, 1. mesec): V zgodnjih najstniških letih je Yōzei pogosto preživljal čas sam; včasih je hranil kače z živimi žabami, da bi videl, kako jih plazilec pogoltne, včasih pa je hujskal pse in opice v medsebojni boj. Sčasoma je postala zabava bolj nevarna, saj je sam usmrtil kakšnega zločinca. Ko se je razjezil, je lovil tiste, ki so si upali spregovoriti. Včasih je povlekel svoj meč. Kanpaku Fujiwara no Mototsune je izrabil vsako priložnost, da bi cesarja pripravil do bolj dostojnega vodenja, a je le-ta zatiskal ušesa vsem očitkom.[10]
  • 884 (Gangyō 8, 1. mesec): Ekstravagantne in nevarne navade mladega cesarja so ostale nespremenjene. Nekoč je Mototsune prišel na dvor in ugotovili, da je Yōzei priredil bizaren scenarij za svojo zabavo: nekaj možem je naročil, naj se povzpnejo visoko na drevesa. Drugi možje so jih nato zbadali s kopji, dokler niso padli z drevesa in umrli. Zaradi tega je Mototsune menil, da je cesar preveč "nedostojen" za vladanje in z omahovanjem spoznal, da ga je potrebno zamenjati. Kmalu zatem je cesarju predlagal, da bi priredili konjsko dirko, ker je tako pogosto sam in zdolgočasen. Yōzeija je ideja pritegnila in nestrpno je spodbujal Mototsuneja, naj določi čas in kraj dogodka. Odločeno je bilo, da bo ta posebni dogodek potekal na 4. dan 2. meseca Gangyō 8.[11]
  • 4. marec 884 (Gangyō 8, 4. dan 2. meseca): posebna konjska dirka je izvabila cesarja iz palače. Yōzei je potoval s kočijo, ki je bila obdana s težko stražo. Prevoz je bil preusmerjen proti palači Yo seí in (Yang tchhing yuan) v Ni zio, kraju, ki se nahaja jugozahodno od mesta Miyako. Mototsune se je soočil s cesarjem in mu razložil, da zaradi blaznega vedenja ni primeren za vladanje in da je odstranjen s prestola. Yōzei je ob novici iskreno zakričal, zaradi česar so se prisotni od sočutja kesali.

Po zelo skopih informacijah iz cesarskih arhivov, vključno z viri, kot so Rikkokushi, in Nihon Sandai Jitsuroku, je cesar ubil enega od svojih podanikov, kar je povzročilo ogromen škandal na dvoru Heian. Japonska družba v obdobju Heian je bila zelo občutljiva glede "onesnaženja", tako duhovnega kot osebnega. Smrt (predvsem ubijanje živali ali ljudi) je bila najhujši primer onesnaženja, ki zahteva več dni osamitve. Ker so videli cesarja kot povezavo z božanskim, je bilo njegovo dejanje še posebej pogubno. Yōzeijevo dejanje so mnogi dvorjani videli kot zadostni razlog za odstavitev s prestola.

V zapiskih Kitabatakeja Chikafusa iz 14. stoletja je cesar Yōzei prikazan kot "nagnjen k nasilju" in nespodoben za vladanje. Na koncu je Fujiwara ne Mototsune, ki je bil Sesshō (regent za otroka-cesarja, 876-880), Kanpaku (glavni svetovalec ali prvi sekretar cesarja, 880-890) in Daijō-daijin (veliki minister v državnem svetu), odločil, da je potrebno Yōzeija odstraniti iz prestola, pri tem pa odkril, da je bilo sprejeto tudi med člani organa kuge soglasje, da je to pravilna in nujna odločitev.[12]

Yōzeija je nasledil očetov stric, cesar Kōkō. Med vladavino Kōkōjevega sina, cesarja Uda, je bivšega cesarja ponovno prizadela mučna norost:

  • 889 (Kanpyō 1, 10. mesec): nekdanjega cesarja Yōzeija ponovno napade duševna bolezen. Yōzei je vstopil v palačo in vsakogar nesramno pozdravil. Postajal je vse bolj besen. S strunami glasbil je davil ženske, njihova trupla pa metal v jezero. Med ježo je narekoval konju, naj teče preko ljudi. Včasih je izginil v gore, kjer je lovil divje prašiče in srne sika[13], ki so v šintoistični kozmologiji glasniki kamijev.

Yōzei je živel v pokoju do 80. leta.

Spominsko šintoistično svetišče in mavzolej v čast cesarja Yōzeija v Kjotu

Dejansko mesto Yōzeijevega groba je znano. Tradicionalno ga častijo v spominskem šintoističnem svetišču (misasagi) v Kjotu. Uprava japonskega cesarskega dvora je imenovala to mesto za Yōzeijev mavzolej. Formalno se imenuje Kaguragaoka no Higashi no misasagi.[14]

Kugyō[uredi | uredi kodo]

Kugyō (公卿) je skupni izraz za peščico najbolj vplivnih moških, delujočih na dvoru japonskega cesarja v času pred obdobjem Meiji.[15]

Večino časa so to elitno skupino sestavljali samo trije ali štirje možje naenkrat. Njihovo družinsko ozadje in izkušnje so jih pripeljale do vrha družbe. V času vladavine cesarja Yōzeija so vrh organa Daijō-kan sestavljali:

  • Sesshō, Fujiwara ne Mototsune (藤原基経), 836-891.
  • Kanpaku, Fujiwara ne Mototsune (藤原基経).
  • Daijō-daijin, Fujiwara ne Mototsune.
  • Sadaijin, Minamoto no Tōru (源融).
  • Udaijin, Fujiwara ne Mototsune.
  • Udaijin, Minamoto no Masaru (源多).
  • Naidaijin (ni imenovan)
  • Dainagon, Minamoto no Masaru (源多).
  • Dainagon, Minafuchi ne Toshina (南淵年名), 807-877

Obdobja nengō tekom vladavine cesarja Yōzeija[uredi | uredi kodo]

Leta vladavine cesarja Yōzeija sovpadajo z več kot enim imenom ere (nengō). V tem času se je tradicija imenovanja er zaradi dobrih znamenj spremenila. Ime obdobja so spremenili zaradi omejevanja učinkov nečesa slabega.[16]

Družice in otroci[uredi | uredi kodo]

Družica (Hi): cesarska princesa Yasuko (綏子内親王) (u. 925), hčerka cesarja Kōkōja

Družica (Hi): princesa Kyoko (姣子女王; u. 914), hčerka cesarskega princa Koretada

  • Cesarski princ Motonaga (元長親王; 901-976)
  • Četrti sin: cesarski princ Mototoshi (元利親王; u. 964)
  • Cesarska princesa Chōshi (長子内親王; u. 922)
  • Cesarska princesa Genshi (儼子内親王; u. 930)

Dvorna gospa: hčerka Fujiwara no Tōnaga

  • Cesarski princ Motoyoshi (元良親王; 890-943)
  • Cesarski princ Motohira (元平親王; u. 958)

Dvorna gospa: hčerka klana Ki

  • Prvi sin: Minamoto no Kiyokage (源清蔭; 884-950), Dainagon 948-950

Dvorna gospa: hčerka Toma Yasuhira

  • Minamoto no Kiyomi (源清鑒; u. 936)

Dvorna gospa: hčerka klana Saeki

  • Minamoto no Kiyotō (源清遠; u. 912)

Opombe[uredi | uredi kodo]

Japonski cesarski pečat - stiliziran cvet krizanteme
  1. Imperial Household Agency (Kunaichō): 陽成天皇 (57)
  2. Ponsonby-Fane, Richard. (1959). The Imperial House of Japan, pp. 66–67.
  3. Titsigh, Isaac. (1834). Annales des empereurs du Japon, pp. 121–124; Brown, Delmer et al. (1979). Gukanshō, pp. 288–289; Varley, H. Paul, ed. (1980). Jinō Shōtōki, pp. 170–171.
  4. Brown, pp. 264; prior to Emperor Jomei, the personal names of the emperors (their imina) were very long and people did not generally use them. The number of characters in each name diminished after Jomei's reign.
  5. Titsingh, p. 121; Varley, p. 170.
  6. Varley, p. 170.
  7. Titsigh, p. 121.
  8. Titsingh, p. 122.
  9. Titsingh, p. 122; Brown, p. 288; Varley, p. 44; a distinct act of senso is unrecognized prior to Emperor Tenji; and all sovereigns except Jitō, Yōzei, Go-Toba, and Fushimi have senso and sokui in the same year until the reign of Emperor Go-Murakami.
  10. Titsingh, pp. 123–124.
  11. Titsingh, p. 124.
  12. Varley, p.171.
  13. Titsingh, p. 127.
  14. Ponsonby-Fane, p. 420.
  15. Furugosho: Kugyō of Yozei-tennō. (v francoščini)
  16. Bialock, David T. (2007). 'Eccentric Spaces, Hidden Histories: Narrative, Ritual, and Royal , p. 138.

Reference[uredi | uredi kodo]