Cesar Kōkō

Iz Wikipedije, proste enciklopedije
Jump to navigation Jump to search
Kōkō
Portret
Japonski cesar
Obdobje vladanja 884–887
Kronanje 884
Predhodnik Yōzei
Naslednik Uda
Zakonec Princess Hanshi(med drugimi...)
Potomci
Med drugimi...
Cesar Uda
Oče Cesar Ninmyō
Mati Fujiwara no Takushi
Rojstvo 830[1][2]
Kjoto
Smrt 17. september 887
Kjoto
Pokop Nochi no Tamura no misasagi (Kjoto)

Cesar Kōkō (光孝天皇 Kōkō-tennō, 830 - 26. avgust 887) je bil 58. japonski cesar[3] v skladu s tradicionalnim redom nasledstva.[4] Vladal je med leti 884 in 887.[5]

Tradicionalna zgodba[uredi | uredi kodo]

Pred vzpon na krizantemski prestol je bilo njegovo osebno ime (imina)[6] Tokiyatsu (時康親王)[7] ali Komatsu-tei.[8] Kasneje ga včasih imenujejo tudi "cesar Komatsu". Zaradi tega se je kasnejši cesar imenoval Go-Komatsu (go- pomeni "kasnejši", torej "poznejši cesar Komatsu" ali "cesar Komatsu II.").

Tokiyatsu Shinnō je bil tretji sin cesarja Ninmyōja. Njegova mati je bila Fujiwara no Sawako.[9] Kōkō je imel štiri cesarske družice in 41 cesarskih otrok.[10]

Dogodki tekom življenja cesarja Kōkōja[uredi | uredi kodo]

Prvi kanpaku Fujiwara no Mototsune je bil vpliven pri ustoličevanju cesarja Kōkōja. V času odstavitve cesarja Yōzeija je bil princ Tokiyatsu že guverner Hitachija in glavni minister za slovesnosti (Jibu-kyō, 治部卿)[11]

Glede na zapise Kitabatakeja Chikafusa iz 14. stoletja je Mototsune rešil problem nasledstva na preprostem obisku pri Tokiyatsu-shinnōju, kjer je kanpaku princa naslovil z vladarjem in mu namenil cesarsko stražo. Princ je nakazal sprejetje cesarskega naziva s tem, da se je usedel v cesarski palankin, ki ga je odpeljal proti njegovi novi rezidenci v palači. Zanimivo je, da je še vedno nosil oblačila princa, ko se je odločil, da se odpelje naproti nepričakovani prihodnosti.[12]

  • 4. februar 884 (Gangyō 8, 4. dan 1. meseca): V 8. letu vladavine cesarja Yōzeija (陽成天皇八年) je le-ta odstavljen; učenjaki tistega časa pripišejo nasledstvo (senso) tretjemu sinu cesarja Ninmyōja, staremu 55 let.[13]
  • Marec 23, 884 (Gangyō 8, 23. dan 2. meseca): Cesar Kōkō zasede prestol (sokui).[14]
  • 885 (Gangyō 9): Sprememba imena ere nengo.

Tekom vladavine je Kōkō oživel veliko starodavnih dvornih ritualov in obredov, med drugim tudi več kot 50 let zamrli lov s sokoli v Serikawi, ki ga je leta 796 začel cesar Kanmu.

  • 11. januar 886 (Ninna 2, 14. dan 12. meseca): Kōkō potuje v Serikawo na lov s sokoli. V tem je zelo užival in aktivnosti posvečal veliko časa.[15]
  • 17. september 887 (Ninna 3, 26. dan 8. meseca): Kōkō je umrl v starosti 57 let.[16]

Dejansko mesto Kōkōjevega groba je znano. Tradicionalno ga častijo v spominskem šintoističnem svetišču (misasagi) v Kjotu. Uprava japonskega cesarskega dvora je imenovala to mesto za Kōkōjev mavzolej. Formalno se imenuje Kaguragaoka no Higashi no misasagi.[17]

Kugyō[uredi | uredi kodo]

Kugyō (公卿) je skupni izraz za peščico najbolj vplivnih moških, delujočih na dvoru japonskega cesarja v času pred obdobjem Meiji.[18]

Večino časa so to elitno skupino sestavljali samo trije ali štirje možje naenkrat. Njihovo družinsko ozadje in izkušnje so jih pripeljale do vrha družbe. V času vladavine cesarja Kōkōja so vrh organa Daijō-kan sestavljali:

  • Kanpaku, Fujiwara ne Mototsune (藤原基経) (Shōsen-kō, 昭宣公), 836-891.
  • Daijō-daijin, Fujiwara ne Mototsune.
  • Sadaijin, Minamoto no Tōru (源融).
  • Udaijin, Minamoto no Masaru (源多).
  • Naidaijin (ni imenovan)
  • Dainagon, Fujiwara ne Yoshiyo (藤原良世)
  • Dainagon, Fujiwara ne Fuyuo (藤原冬緒)

Obdobja nengō tekom vladavine cesarja Kōkōja[uredi | uredi kodo]

Leta vladavine cesarja Kōkōja sovpadajo z več kot enim imenom ere (nengō).[19]

Družice in otroci[uredi | uredi kodo]

Družica (kasneje Kōtaigō): princesa Hanshi (班子女王; 833-900) kasneje Toin-Kisaki (洞院后), hčerka cesarskega princa Nakana (sin cesarja Kanmuja)

  • cesarska princesa Tadako (忠子内親王; 854-904), poročena s cesarjem Seiwom
  • Prvi sin: cesarski princ Koretada (是忠親王; 857-922)
  • Drugi sin: cesarski princ Koresada (是貞親王; u. 903)
  • Sedmi sin: cesarski princ Sadami (定省親王; 867-931) kasnejši cesar Uda
  • Minamoto no Motonaga (源元長; u. 883), umrl preden Kōkō prejme nasledstvo
  • cesarska princesa Kanshi (簡子内親王; u. 914)
  • cesarska princesa Yasuko (綏子内親王; u. 925), poročena s cesarjem Yōzeijem
  • cesarska princesa Ishi (為子内親王; u. 899), poročen s cesarjem Daigom

Družica (Nyōgo): Fujiwara no Kamiko (藤原佳美子; u. 898), hčerka Fujiwara no Mototsuneja

Družica (Nyōgo): Fujiwara no Genjiko (藤原元善子), hčerka Fujiwara no Yamakageja

Družica (Nyōgo): Taira no Motoko/Tōshi (平等子), hčerka Taira no Yoshikazeja

Dvorna spremljevalka (Koui): Shigeno no Naoko (滋野直子; u. 915)

  • Četrta hčerka: cesarska princesa Shigeko (繁子内親王; u. 916), 23. saiō v svetišču Ise 884-887

Dvorna spremljevalka (Koui): Sanuki no Naganaova hčerka

  • Minamoto no Motomi (源旧鑒; u. 908)

Dvorna spremljevalka (Koui): Fujiwara Motoko (藤原元子)

Dvorna gospa: Sugawara no Ruishi (菅原類子), Sugawara no Koreyoshijeva hčerka

Dvorna gospa: Princesa Keishin (桂心女王), hčerka princa Masamija

  • Sedmi hčerka: cesarska princesa Bokushi (穆子内親王; u. 903), 8. saiin v svetišču Kamo 882-887

Dvorna gospa: hčerka klana Tajihi (多治氏の娘)

  • Minamoto no Kanshi/Ayako (源緩子/綾子; u. 908)

Dvorna gospa: hčerka klana Fuse (布勢氏の娘)

  • Shigemizu no Kiyozane (滋水清実), priimek "Shigemizu" dodeli cesar (Shisei Kōka, 賜姓降下) 886

Dvorna spremljevalka (Koui): Fujiwara no Kadomunejeva hčerka, ki se je pozneje poročila z Minamoto no Noborujem

  • Trinajsti sin (posvojeni sin): Minamoto no Koreshige (源是茂; 886-941), Minamoto no Noborujev sin

(od neznanih žensk)

  • Minamoto no Chikayoshi (源近善; u. 918)
  • Deseti sin: Minamoto no Sadatsune (源貞恒; 857-908)
  • Minamoto no Kuninori (源国紀; u. 909)
  • Minamoto no Kaneyoshi (源兼善; u. 879)
  • Minamoto no Nazane (源名実)
  • Minamoto no Atsuyuki (源篤行)
  • Minamoto no Seiyoshi (源最善)
  • Minamoto no Ototsune (源音恒)
  • Osmi sin: Minamoto no Koretsune (源是恒; u. 905)
  • Minamoto no Narikage (源成蔭)
  • Minamoto no Kosen (源香泉)
  • Minamoto no Tomosada (源友貞)
  • Minamoto no Washi (源和子; u. 947), poročen z Cesar Daigo
  • Minamoto no Saishi (源最子; u. 886)
  • Minamoto no Onshi/Kusuko (源音子/奇子; u. 919)
  • Minamoto no Osoko (源遅子)
  • Minamoto no Mokushi (源黙子; u. 902)
  • Minamoto no Kaishi (源偕子)
  • Minamoto no Koreko (源是子)
  • Minamoto no Heishi (源並子; u. 906)
  • Minamoto no Kenshi (源謙子; u. 924)
  • Minamoto no Shūshi (源周子; u. 912)
  • Minamoto no Shinshi (源深子; u. 917)
  • Minamoto no Mitsuko (源密子)
  • Minamoto no ??? (源袟子)
  • Minamoto no Kaishi (源快子; u. 910)
  • Minamoto no Zenshi (源善子)
  • Minamoto no Renshi/Tsurako (源連子; u. 905)

Poezija[uredi | uredi kodo]

Cesar Kōkō velja za dobrega pesnika; ena od njegovih pesmi v slogu waka se je pojavila v antologiji Ogura Hyakunin Isshu (št. 15):

Japonsko Latiniziran prepis Približen prevod
君がため kimi ga tame Zaradi tebe
春の野にいでて haru no no ni idete grem čez pomladno polje
若菜つむ wakana tsumu nabirat zelišča,
わが衣手に waga koromode ni medtem ko so viseči rokavi moje halje
雪はふりつつ yuki wa furitsutsu lisasti od padajočega snega.

Opombe[uredi | uredi kodo]

Japonski cesarski pečat - stiliziran cvet krizanteme
  1. International Music Score Library Project — 2006.
  2. Leo van de Pas Genealogics — 2003.
  3. Imperial Household Agency (Kunaichō): 光孝天皇 (58)
  4. Ponsonby-Fane, Richard. (1959). The Imperial House of Japan, p. 67.
  5. Titsingh, Isaac. (1834). Annales des empereurs du japon, pp. 124–125; Brown, Delmer et al. (1979). Gukanshō, p. 289; Varley, H. Paul, ed. (1980). Jinō Shōtōki, pp. 171–175.
  6. Brown, pp. 264; prior to Emperor Jomei, the personal names of the emperors (their imina) were very long and people did not generally use them. The number of characters in each name diminished after Jōmei's reign.
  7. Titsingh, p. 124; Varley, p. 171.
  8. Ponsonby-Fane, p. 8.
  9. Brown, p. 289; Varley, p. 171.
  10. Brown, p. 289.
  11. Varley, p. 172; Titsingh, p. 429.
  12. Varley, p. 172.
  13. Brown, p. 289; Varley, p. 44; a distinct act of senso is unrecognized prior to Emperor Tenji; and all sovereigns except Jitō, Yōzei, Go-Toba, and Fushimi have senso and sokui in the same year until the reign of Emperor Go-Murakami.
  14. Titsingh, p. 124; Varley, p. 44.
  15. Titsingh, p. 125.
  16. Brown, p. 289; Varley, p.173.
  17. Ponsonby-Fane, p. 420.
  18. Furugosho:Kugyō of Kōkō-tennō
  19. Titsingh, p. 124.

Reference[uredi | uredi kodo]

Zunanje povezave[uredi | uredi kodo]

Več gradiva o temi Cesar Kōkō v Wikimedijini zbirki