Cerkev Maria am Gestade, Dunaj

Iz Wikipedije, proste enciklopedije
Jump to navigation Jump to search
Maria am Gestade
Maria am Gestade na Dunaju, Avstrija
Maria am Gestade na Dunaju, Avstrija
Geografski položaj v Avstriji
Geografski položaj v Avstriji
Maria am Gestade
Geografski položaj v Avstriji
48°12′45.86″N 16°22′14.48″E / 48.2127389°N 16.3706889°E / 48.2127389; 16.3706889Koordinati: 48°12′45.86″N 16°22′14.48″E / 48.2127389°N 16.3706889°E / 48.2127389; 16.3706889
Verska skupnostRimokatoliška cerkev
Spletna stranmaria-am-gestade.redemptoristen.at
Zgodovina
StatusAktivna
Zgrajena1394
Posvečena1414, 1812
Arhitektura
Funkcionalno stanjeCerkev
SlogGotska arhitektura
Konec gradnje1414
Lastnosti
Dolžina65 m
Širina20 m
Širina ladje10 m
Višina56 m

Cerkev Maria am Gestade je gotska cerkev na Dunaju v Avstriji. Ena izmed najstarejših cerkva v mestu, skupaj s cerkvijo svetega Petra in svetega Ruperta in je eden izmed redkih ohranjenih primerov gotske arhitekture na Dunaju. Nahaja se v Innere Stadt na Salvatorgasse 12, v bližini Donaukanala. Cerkev so tradicionalno uporabljali mornarji na reki Donavi. Ime odraža nekdanjo lokacijo na rečni terasi reke Donave, pred njeno regulacijo.

Zgodovina[uredi | uredi kodo]

Pravijo, da je bila na tem mestu v 9. stoletju že lesena cerkev, čeprav je to sporno [1], ki je služila kot kraj čaščenja ribičem in mornarjem. Cerkev se prvič omenja v dokumentih iz leta 1158. Prvo referenca se pojavi leta 1137, posredno in bolj izrecno pa 1200. Sedanja stavba je bila zgrajena med 1394 in 1414 v gotskem slogu.

Lastništvo zemljišč se zdi nejasno, lahko bi bilo v rokah škofije Passau na Bavarskem, bližnjega samostana Schottenstift in dunajskih družin. Od 1302 je bila cerkev v lasti Herren von Greif. Med letoma 1330 in 1355 je bil zgrajen nov prezbiterij in je verjetno zasnovan kot družinska grobnica. Leta 1409 je cerkev postala bolj stalen del Passauske škofije, ki daje svoje ime okoliškim območjem (Passauer Platz) in ostala enklava, ko je bila leta 1469 ustanovljena Dunajska nadškofija.

Cerkev je bila de-posvečena leta 1786 in postopoma razpadla, nekateri deli so se podrli. Uporabljali so ga kot skladišče orožja in konjušnico v času Napoleonove okupacije Dunaja leta 1809. Leta 1812 je bila cerkev obnovljena in na novo posvečena in prišla v roke reda Redemptoristov. Gotska korna okna so bila vzeta iz Laxenburga v Spodnji Avstriji in nameščena v gradu Franzensburg. Cerkev je bila dodatno obnovljena leta 1900 in ponovno leta 1930, v glavnem vključujejo figure na portalu.

Cerkev je povezana s češko skupnostjo na Dunaju.

Opis[uredi | uredi kodo]

Zvonik[uredi | uredi kodo]

Najbolj presenetljiva značilnost cerkve je 56 m visok prevotljen zvonik, zgrajen med letoma 1419-1428 v gotskem slogu kot arabeska. Prepoznaven je iz velike razdalje in je upodobljen na najstarejših podobah mesta.

Kor[uredi | uredi kodo]

Kor, katerega gradnja se je začela ob istem času kot zvonika okoli 1330 vsebuje dve visoki gotski plošči (1460). Okna vsebujejo ohranjene fragmente srednjeveških vitrajev.

Ladja[uredi | uredi kodo]

Ladja je zaradi omejenega prostora ožja kot kor. Ker je leži ob nekdanjem Donavskem rokavu, je ladja rahlo ukrivljena. Gradnja se je začela leta 1400 in pravijo, da je bil vojvoda Albrecht III. ob koncu tudi sam graditelj.

Graditelj kora in stolpa je bil Michael Knab, ki izdelal tudi kasneje spremenjen načrt za stolpe stolnice svetega Štefana in je nasledil Petra Prachatitza, tudi mojstra graditelja.

Portali[uredi | uredi kodo]

Cerkev ima tri portale, ki so okrašeni z reliefi in figurami. Korna vrata kaže Marijo Pomočnico in kronanje Marije, obe iz časa okoli 1350, kot je razbrati iz srednjega portala, ki ima realne upodobitve angelov, ki igrajo na glasbila.

Na glavnem portalu na zahodni fasadi so nadstreški okronani z reliefi dveh svetih Janezov (Krstnika in Evangelista) iz približno 1410, v slogu kot je viden tudi v stolnici svetega Vida v Pragi in številnimi skulpturami in mozaično dekoracijo, ki je iz 20. stoletja.

Hornbergerjeva votivna slika, 1462, Klementova kapela

Umetnost in okras[uredi | uredi kodo]

'Oznanjenje v ladji cerkve je iz okoli leta 1360 in je pripisano Meister der Minoritenwerkstatt, čigar delo se pojavi tudi v dunajski Minoritski cerkvi. Marijin del umika od stene in prostorska neodvisnost kretnje velja za pomemben prehodni kos visokega gotike. Od umetnosti zgodovinskega pomena je tako imenovana Hornbergerjeva votivna slika iz leta 1462. Nahaja se v Klementovi kapeli.

Orgle[uredi | uredi kodo]

Glavne orgle na zahodni empori so iz leta 1911, graditelj Matthew Mauracher (Salzburg). V tem instrumentu je nekaj materiala, cevi, iz prejšnjih orgel, kot tudi iz baročnih orgel, ki so stale na nekdanji pevski galeriji. Neo-gotsko obliko predhodnih orgel, ki je zgradil Friedrich Deutschmann, je videti v več delih. Pozno romanska predispozicija skrinje instrumenta ima dva manuala in pedala ter 36 registrov. [2]

Galerija[uredi | uredi kodo]

Zunanjost[uredi | uredi kodo]

Notranjost[uredi | uredi kodo]

Sklici[uredi | uredi kodo]

  1. Felix Czeike: Wien. Kunst, Kultur und Geschichte der Donaumetropole. Dumont, 1999. S. 166 ff.
  2. Nähere Informationen zur Orgel

Bibliografija[uredi | uredi kodo]

  • Brook, Stephan (2012). DK Eyewitness Travel Guide: Vienna. London: Dorling Kindersley Ltd. ISBN 978-0756684280.
  • Gaillemin, Jean-Louis (1994). Knopf Guides: Vienna. New York: Alfred A. Knopf. ISBN 978-0679750680.
  • Meth-Cohn, Delia (1993). Vienna: Art and History. Florence: Summerfield Press. ASIN B000NQLZ5K.
  • Schnorr, Lina (2012). Imperial Vienna. Vienna: HB Medienvertrieb GesmbH. ISBN 978-3950239690.
  • Schulte-Peevers, Andrea (2007). Alison Coupe, ed. Michelin Green Guide Austria. London: Michelin Travel & Lifestyle. ISBN 978-2067123250.
  • Toman, Rolf (1999). Vienna: Art and Architecture. Cologne: Könemann. ISBN 978-3829020442.
  • Unterreiner, Katrin; Gredler, Willfried (2009). The Hofburg. Vienna: Pichler Verlag. ISBN 978-3854314912.
  • Smith DJD. Only in Vienna. 2nd ed 2008. Christian Brandstätter Verlag, Wien. ISBN 978-3-85498-413-9. 9: The Church of the Danube Boatmen 28-29
  • Wessely, Jasmine. Wien - Innere Stadt: Maria am Gestade. The Best Kunstführer. Wels 2011. ISBN 978-3-902809-11-7

Zunanje povezave[uredi | uredi kodo]