Cerkev Žalostne Matere Božje, Dedni Dol

Iz Wikipedije, proste enciklopedije
Jump to navigation Jump to search
Cerkev Žalostne Matere Božje
Cerkev Žalostne Matere Božje is located in Slovenija
Cerkev Žalostne Matere Božje
Cerkev Žalostne Matere Božje
45°58′0.45″N 14°44′3.68″E / 45.9667917°N 14.7343556°E / 45.9667917; 14.7343556Koordinati: 45°58′0.45″N 14°44′3.68″E / 45.9667917°N 14.7343556°E / 45.9667917; 14.7343556
KrajDedni Dol
DržavaZastava Slovenije Slovenija
Verska skupnostRimskokatoliška
PatrocinijŽalostna Mati Božja
Spletna stranzupnija-visnja-gora.rkc.si
Zgodovina
Statuspodružnična cerkev
Arhitektura
Funkcionalno stanjeaktivno
Slogbarok
Lastnosti
Dolžina19 m
Širina6 m
Širina ladje7,7 m
Št. zvonikov1
Materialikamen
Zvonovi4
Uprava
ŽupnijaVišnja Gora
DekanijaGrosuplje
NaddekanatIV. arhidiakonat
NadškofijaLjubljana
MetropolijaLjubljana
Dedni Dol - Cerkev Žalostne Matere božje
LegaObčina Ivančna Gorica
RKD št.2666 (opis enote)[1]

Cerkev Žalostne Matere Božje je podružnična cerkev župnije Višnja Gora, ki stoji v dolini zahodno od vasi Dedni Dol.

Opis[uredi | uredi kodo]

Romarsko cerkvico v Dednem dolu omenja že Janez Vajkard Valvasor, ki je zapisal, da je to čudežna cerkev, ker se zvonovi oglašajo kar sami od sebe. Med drugim legenda tudi pripoveduje, da so cerkev prinesli angeli s Turškega in zaradi mimohoda angelov so veje za cerkvijo še danes sklonjene do tal. Marijina cerkev naj bi tu stala že sredi 15. stoletja in je bila kasneje barokizirana z dozidano lopo, v kateri so našli zavetje romarji. Zadnje večje sprememe je cerkev doživela v začetku 20. stoletja, ko so ladjo cerkve obokali, prenovili opravo, izdelali klopi in naredili nova vhodna vrata. Najbolj je verjetno v cekvi znamenit glavni oltar, kjer je nameščen vrtljiv Marijin tron. Tako je v postnem času izpostavljen kip Žalostne Matere Božje, v drugih liturgičnih časih pa kip Marije Pomočnice z Jezusom v naročju.

Poleg cerkve je tudi kapela Božjega groba, do katere vodi 14 postaj križevega pota. Gotski cerkvi so v 18. stolejtu prizidali kapelo Božjega groba z velikim kamnom pred vhodnimi vrati, ki spominja na kamen, ki je bil zavaljen pred Jezusovim grobom. Cerkev so v skladu z jožefinskimi reformami zaprli, jo prepustili propadu in ji nazadnje v 19. stoletju podrli ladjo. Med farno cerkvijo sv. Tilna vodi do dednodolske romarske cerkve 5 kapelic, v katerih so freske, ki ponazarjajo skrivnosri rožnega venca. Ob vnožju cerkve Žalostne Matere Božje pa je postavljena tudi kapela Lurške Matere Božje, izpod katere izvira voda. Za to vodo se nekoč verjeli, da zdravi bolezni oči.

Sklici[uredi | uredi kodo]

  1. "Opis enote nepremične kulturne dediščine, evidenčna številka 2666". Pregledovalnik Registra kulturne dediščine (Zakon o varstvu kulturne dediščine, Uradni list RS, št. 16/2008). Ministrstvo za kulturo Republike Slovenije. 

Viri[uredi | uredi kodo]

  • Mikuž, Stane. 1978. Umetnostnozgodovinska topografija grosupeljske krajine. Ljubljana: Zavod SR Slovenije za spomeniško varstvo. (COBISS)
  • Petrič, Franci. 1995. Duša, le pojdi z mano: Božje poti na slovenskem. Zv. 2. Ljubljana: Družina. (COBISS)