Celduin
Reka Celduin (tudi reka Tok; prevod: B. Gradišnik) izvira v Ereborju in s pragozdno reko polni Esgaroth oz. Dolgo jezero, teče naprej skozi Rhovanion in se zlije z reko Carnen (Rdečo vodo) ter izlije v Rhûnsko morje.
Tok reke[uredi | uredi kodo]
Reka Tok je dolga 966 km (600 milj)[1] in se izliva iz Glavne dveri Samotne gore, se spusti preko dveh slapov in zavije okoli Dola. Za Krokarjevim hribom se usmeri proti zahodu, nato pa proti vzhodu in jugu do Dolgega jezera[2], ter tam skozi vzhodno obrobje Mrkolesja,[3] nato proti jugovzhodu skozi na videz nenaseljene predele Rhovaniona do sotočja s Carnen in nazadnje v širokem loku proti jugovzhodu mimo dežele Dorwinion[4] do velikega notranjega morja Rhûn.[5]
Reka Tok ima tri pritoke: Pragozdno reko, ki se z zahoda zliva v Dolgo jezero; majhno neimenovano rečico, ki je tekla iz Mrkolesnih gora in se zlije v Tok severno od Stare pragozdne steze;[3] ter Rdečo vodo, ki se v Tok zlije s severovzhoda približno na polovici poti med Mrkolesjem in Rhûnskim morjem.[5] Tok reke se konča v Rhûnskem morju.[6][Note 1]
Zgodovina[uredi | uredi kodo]
V trinajstem stoletju Tretjega veka je Tok tvoril severovzhodno mejo dežele, ki ji je vladal Vidugavi.[7] Med veliko kugo leta 1636 t.v.[8] je umrla več kot polovica prebivalcev Rhovaniona, ko pa so z vzhoda vdrli Vozotaji (od leta 1851[8]), so preostali Severnjaki v regiji zbežali čez Tok in se združili z ljudstvom Dola[9]. Ko se je nevarnost Vozotajev končala, so se nekateri Severnjaki vrnili na bregove Toka; toda ko je Cirion postal upravitelj Gondorja, je izvedel, da so novi Vzhodnjaki spet pregnali preostanek Severnjakov po Toku.[10]
V času, ko je Thráin I. ustanovil škratje kraljestvo na Samotni gori (leta 1999), in prihodom Smauga (leta 2770)[8] so se Severnjaki, ki so živeli med Tokom in Rdečo vodo, okrepili in odbili vse vzhodne sovražnike.[11] Tudi po prihodu zmaja na Samotno goro je bil Tok še vedno trgovska pot za Thranduilovo kraljestvo, mesto Esgaroth in kraje na jugu.[12]
Druge različice Legendariuma[uredi | uredi kodo]
V najzgodnejši različici zemljevida, ki je nastal Thrórov zemljevid v Hobitu, je reka Tok tekla skoraj proti vzhodu od ruševin Dola. Na tem zemljevidu je Tolkien prečrtal tok proti vzhodu in vnesel zavoj do Dolgega jezera ter spremembo poudaril s puščico.[13]
Opombe[uredi | uredi kodo]
- ↑ Na nobenem od znanih zemljevidov ni jasno razvidno, kako se je imenovala reka od sotočja Toka in Rdeče vode do Rhûrnskega morja. Christopher Tolkien v Kazalu k Nedokončanim zgodbam pravi: "'Rdeča voda', reka, ki teče z Železnega hrbovja in se združi z reko Tok" in Celduinom: "Reka, ki teče z Samotne gore do morja Rhûn". Če te navedbe razumemo dobesedno, potrjujejo, da je Tok tekel v Rhûn, Rdeča voda pa je bila le eden od njenih pritokov.
Zunanje povezave in viri[uredi | uredi kodo]
Sklici[uredi | uredi kodo]
- ↑ Tolkien, John Ronald Reuel; Tolkien, Christopher. Unfinished Tales [Nedokončane zgodbe]. zemljevid "The West of Middle-earth at the End of the Third Age".
- ↑ Tolkien, John Ronald Reuel. »13. poglavje«. Hobit.
- ↑ 3,0 3,1 Tolkien, John Ronald Reuel. Hobit. zemljevid Divjine.
- ↑ Tolkien, John Ronald Reuel; Baynes, Pauline. A Map of Middle-earth [Zemljevid Srednjega sveta]. George Allen & Unwin.
- ↑ 5,0 5,1 Tolkien, John Ronald Reuel; Tolkien, Christopher. Unfinished Tales [Nedokončane zgodbe]. zemljevid "The West of Middle-earth at the End of the Third Age".
- ↑ Tolkien, John Ronald Reuel; Tolkien, Christopher (1980). »Index« [Indeks]. Unfinished Tales [Nedokončane zgodbe].
- ↑ Tolkien, John Ronald Reuel. »Dodatek A - "Númenorski kralji", "Gondor in Anárionovi dediči"«. Gospodar Prstanov.
- ↑ 8,0 8,1 8,2 Tolkien, John Ronald Reuel. »Dodatek B - "Tretji vek"«. Gospodar Prstanov.
- ↑ Tolkien, John Ronald Reuel; Tolkien, Christopher (1980). »"Cirion and Eorl and the Friendship of Gondor and Rohan" - (i) The Northmen and the Wainriders« ["Cirion in Eorl ter prijateljstvo Gondorja in Rohana" - (i) Severnjaki in Vozotaji]. Unfinished Tales [Nedokončane zgodbe].
- ↑ Tolkien, John Ronald Reuel; Tolkien, Christopher (1980). »"Cirion and Eorl and the Friendship of Gondor and Rohan" - (ii) The Ride of Eorl« ["Cirion in Eorl ter prijateljstvo Gondorja in Rohana" - (ii) Eorlova ježa]. Unfinished Tales [Nedokončane zgodbe].
- ↑ Tolkien, John Ronald Reuel. »Dodatek A - Durinovo ljudstvo«. Gospodar Prstanov.
- ↑ Tolkien, John Ronald Reuel. »10. poglavje "Dobrodošlica"«. Hobit.
- ↑ Rateliff, John D.; Tolkien, John Ronald Reuel. »The First Phase - "The Pryftan Fragment"«. The History of The Hobbit - Mr. Baggins [Zgodovina Hobita]. str. 18.