Buhteljni

Iz Wikipedije, proste enciklopedije
Buhteljni v pekaču, potreseni s sladkorjem.
Buhteljni, posuti s sladkorjem.

Buhteljni ali buhtlji so sladko pecivo iz kvašenega testa, v obliki hlebčka. Navadno so polnjeni z marmelado in posuti z mletim sladkorjem. Izvirajo iz Češke.

Znani so po večini dežel nekdanje Avstro-Ogrske monarhije. Vsaka pozna svoj način polnjenja in postrežbe. V Avstriji so cenjeni in jih strežejo tako v manjših lokalih, kot v znanih kavarnah (Hawelka na Dunaju), v Sloveniji pa so šli skoraj v pozabo tudi zaradi priljubljenosti industrijsko narejenih sladic.

Izvor in raba besede buhtelj[uredi | uredi kodo]

Beseda buhtelj je v slovenščino prišla iz avstrijsko nemškega izraza Buchtel, ta pa iz češkega buchta (buhtelj, bunka ali kepa). V slovenskem jeziku je buhtelj tudi izraz za debelega, neumnega ali nerodnega človeka.

V zgodbi Míček Flíček češkega lutkarja Jana Malíka, ki je bila na Slovenskem predelana v radijsko igro, nato pa še v lutkovno predstavo z naslovom Žogica Marogica, Ptiček Kraljiček dobi buhtelj.

Češki režiser Marek Bečka ima svoje lutkovno gledališče, imenovano Bouchty a loutky (Buhteljni in lutke).

Viri[uredi | uredi kodo]